Ankilozirajoči spondilitis (ali ankilozirajoči spondilartritis) je kronična sistemska vnetna revmatična bolezen, ki spada med artritise in pri kateri je prisotno dolgotrajno vnetje sklepov hrbtenice. Prizadene sakroiliakalna (križnično-črevnična) sklepa in hrbtenico, redkeje velike periferne sklepe; lahko so prizadeti tudi na primer kolk in rame. Na hrbtenici povzroči zakostenjevanje (osifikacijo) vezivnih struktur in pogosto ankilozo (bolezensko zatrdelost) medvretenčnih sklepov.https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5539468/spondilartritis?query=spondilartritis&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 29. 6. 2020. Nekateri bolniki imajo tudi težave z očmi in prebavili. Značilen simptom ankilozirajočega spondilitisa je bolečina v hrbtu, ki se pogosto javlja v presledkih. Okorelost prizadetih sklepov se sčasoma praviloma slabša.
Vzrok bolezni ni pojasnjen, verjetno pa gre za preplet dednih in okolijskih dejavnikov. Pri večini bolnikov je prisoten antigen HLA-B27. Vzročni mehanizem je verjetno povezan z avtoimunim ali avtoinflamatornim dogajanjem. Diagnoza temelji predvsem na značilnih simptomih, v pomoč so pa tudi slikovne metode in krvne preiskave. Ankilozirajoči spondilitis je vrsta seronegativnih spondiloartropatij, kar pomeni, da v krvi ni zaznavnih protiteles proti revmatoidnem dejavniku.
Zdravljenja, ki bi povzročilo ozdravitev, ne poznamo, možno pa je lajšanje simptomov in preprečevanje napredovanja bolezni. Zdravljenje zajema zdravila, telesno vadbo, fizioterapijo, v redkejših primerih pa tudi operativni poseg. Med zdravili se uporabljajo nesteroidna protivnetna zdravila (NSPVZ), kortikosteroidi, imunomodulirajoči antirevmatiki (na primer sulfasalazin) in biološka zdravila (na primer zaviralci TNF).
Bolezen prizadene 0,1–1,8 % prebivalstva. Običajno nastopi v zgodnji odrasli dobi. Pogostnost bolezni je podobna pri obeh spolih. V preteklosti je veljalo, da je bolezen trikrat pogostejša pri moških, kar so ugotovili na osnovi diagnostike z rentgenskim slikanjem. Pri moških obstaja večja verjetnost za spremembe na kosteh, ki so jih prepoznali s takim slikanjem. Sčasoma se je v diagnostiki začelo uporabljati slikanje z magnetno resonanco, ki omogoča tudi prepoznavo vnetja, ki pa je pogostejše pri ženskah.https://nass.co.uk/about-as/as-facts-and-figures/ , vpogled: 2. 7, 2020. Bolezen so prvič opisali v 17. stoletju, vendar že okostja egipčanskih mumij kažejo na prisotnost ankilozirajočega spondilitisa.
Znaki in simptomi Značilen simptom ankilozirajočega spondilitisa je bolečina v hrbtu. Lahko se javlja v presledkih, običajno pa je bolečina stalna, pri gibanju pa se stanje za razliko od mehanično povzročene bolečine v hrbtu izboljša.http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/I-01.pdf Zupančič M. Ankilozirajoči spondilitis. Navodila za bolnike. Združenje zdravnikov družinske medicine in Zavod za razvoj družinske medicine, vpogled: 2. 7. 2020. Običajno najprej prizadene sakroiliakalna (križnično-črevnična) sklepa in hrbtenico, od tam pa bolečina seva v stegni in prsni koš. Redkeje velike periferne sklepe; lahko so prizadeti tudi na primer kolk in rame. Na hrbtenici povzroči zakostenjevanje (osifikacijo) vezivnih struktur in pogosto ankilozo (bolezensko zatrdelost) medvretenčnih sklepov.
Nekateri bolniki imajo tudi težave z očmi in prebavili. Pri 25 % bolnikov se pojavi vnetje očesne šarenice in ciliarnika (iridociklitis). Praviloma je prizadeto eno oko, ki je rdeče, zelo boleče, se solzi, je občutljivo na svetlobo, prisoten pa je moten vid.
Sklici
Kategorija:Bolezni veziva Kategorija:Artritis Kategorija:Avtoimunske bolezni