Šulgi

Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso. Vladal je 48 let od okoli 2094 do okoli 2047 pr. n. št. (srednja kronologija) ali morda okoli 2029 do 1982 pr. n. št. (kratka kronologija).The Oxford companion to archaeology. 1. Ache-Hoho. Oxford University Press. 2012. str. 458. ISBN 9780195076189."Shulgi | king of Ur". Encyclopedia Britannica."Ur III Empire - Oxford Reference". Oxfordreference.com.doi:10.1093/oi/authority.20110803114924281. Med njegove dosežke spada zaključek gradnje Velikega zigurata v Uru, ki ga je začel graditi njegov oče Ur-Nammu. Na svojem napisu se naslavlja s "kralj Ura", "Kralj Sumera in Akada" in "kralj kotov vogalov vesolja". V 23. letu vladanja je razglasil za boga in začel pred svoje ime postavljati simbol božanskosti. Potts, D.T. (1999). The Archaeology of Elam. Cambridge University Press. str. 132. ISBN 9780521564960. <sup>

Življenje in delo Šulgi je bil sin urskega kraljaUr-Namuja in hčerke bivšega uruškega kralja Utu-hengala (besedilo CM48). Bil je član Tretje urske dinastije.

Znana so imena vseh 48 let njegovega vladanja, kar daje skoraj popoln vpogled v njegovo kariero."T6K2.htm". Cdli.ucla.edu. Pridobljeno 7. avgusta 2019. Najboj znan je po obširni reformi učnega programa šol za pisarje. Koliko je pisal sam, ni jasno. Z njim je povezanih veliko hvalnic, ki bi jih lahko napisal sam ali so bile napisane po njegovih navodilih. V 23. letu vladanja se je razglasil za boga. Van De Mieroop, Marc (2005). A History of the Ancient Near East ca. 3000–323 BC. Oxford: Blackwell Publishing, str. 76.

Nekatere zgodnje kronike Šulgija grajajo zaradi njegove nepobožnosti. Weidnerjeva kronika (ABC 19)The Weidner Chronicle (ABC 19). pravi, da "obredov ne opravlja kot bi jih moral, ampak po svoje". Napis CM48 The Kings of Ur . ga obtožuje, da se neprimerno vtika v obredje in postavlja "lažne stele in na njih piše predrzne napise". Kronika zgodnjih kraljev (ABC 20)Chronicle of early kings (ABC 20). ga obtožuje za "zločinska nagnjenja in plenjenje Esagile in Babilona".

Ime Kaljevo ime se je do konca 19. stoletja zaradi negotovosti v branju klinopisa črkovalo Šulgi in Dungi. V 20. stoletju so orientalisti ugotovili, da je bolj pravilno črkovanje Šulgi.

Sampoveličevanje thumb|320px|Besedilo Šulgijeve samohvalnice (Šulgi D)

Šulgi je poudarjal svojo sposobnost teči zelo hitro na velike razdalje. Trdil je, da je v sedmem letu svojega vladanja tekel iz Nipurja v Ur, se pravi več kot 150 kilometrov.Hamblin, William J. Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC. New York: Routledge, 2006. Kramer omenja Šulgija kot "prvega šampiona teka na dolge proge".Kramer. History Begins at Sumer, Chapter 31, "Shulgi of Ur: The First Long-Distance Champion".

Šulgi je napisal dolgo samohvalnico, v kateri poveličuje svoja dejanja. V njej se naslavlja s "kralj štirih četrtin, pastir črnoglavega ljudstva". Liverani, Mario (2013). The Ancient Near East: History, Society and Economy. Routledge. str. 167. ISBN 978-1-134-75084-9.

Trdil je tudi, da govori elamsko in sumersko.

Oboroženi konflikti Der je bil eno od mest, katerega tempelj je vznemirjal Šulgija celo prvo polovico njegovega vladanja. V dvajsetem letu vladanja je razglasil, da so se bogovi odločili, da ga za kazen uničijo. Njegov napis pravi, da je "poravnal svoje račune" s cepinom.

Osemnajsto leto njegovega vladanja se je imenovalo Leto, ko je bil kraljeva hčerka Livir-mitašu, povzdignjena v gospo Marhašija, dežele vzhodno od Elama, kar pomeni dinastično poroko s tamkajšnjim kraljem Libanukšabašem. Poroki je sledilo obdobje Šulgijeve ekspanzionistične politike na račun hribovskih plemen, med njimu Lulubov. Uničil je Simure (še eno hribovsko pleme) in od 26. do 45. leta vladanja devetkrat opustošil Lulubum.Samuel Noah Kramer (17. september 2010). The Sumerians: Their History, Culture, and Character. University of Chicago Press. ISBN 978-0-226-45238-8.

V 30. letu vladanja je svojo hčerko poročil z guvernerjem Anšana in v 34. letu organiziral kazenski pohod proti njemu. V 55. letu je uničil še mesti Kimaš in Humurtu, nekje v Elamu vzhodno od Ura. Oddaljenih ljudstev mu ni nikoli uspelo podjarmiti, zato je v 37. letu vladanje ukazal gradjo velikega zidu, ki naj bi preprečil njihove vdore.

Susa

Šulgi je imel očitno tesne vezi s Suso, saj so tam našli ustanovitvene žeblje z njegovim imenom, posvečene bogu Inšušinaku.Daniel T. Potts (1999). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State. Cambridge University Press. str. xiv. ISBN 978-0-521-56496-0. Na enem od njih je napis "Bog 'gospodar Suze', njegov kralj Šulgi, mogočni mož, kralj Ura, kralj Sumera in Akada, ..., njegov ljubljeni tempelj, (je) zgradil"."CDLI-Found Texts Louvre Museum Sb 2881" . cdli.ucla.edu."Votive Foundation Nails" . dla.library.upenn.edu.Potts, Daniel T. (1999). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State. Cambridge University Press. str. 133, Plate 5.1. ISBN 978-0-521-56496-0.

Na jedkani koraldi iz karneola, najdeni v Susi, ki je zdaj v Muzeju Louvre (Sb 6627), je Šulgijevo posvetilo, ki se glasi: "Ningal, njegova mati, Šulgi, bog svoje dežele, kralj Ura, kralj štirih četrtin sveta, (to) posveča za svoje življenje."Potts, D.T (29. julij 1999). The Archaeology of Elam. str. 134, Plate 5.2 Sb 6627. ISBN 9780521564960."Site officiel du musée du Louvre". cartelfr.louvre.fr."Shulgi perle (color image)" . Louvre Museum.

Tretja urska dinastija je imela nadzor nad Suzo že od propada Kutik-Inšušinaka in tam zgradila številne zgradbe in templje. Šulgi je to nadaljeval, kar dokazujejo njegova številna posvetila v tej mestni državi.Potts, Daniel T. (2012). A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East. John Wiley & Sons. str. 746. ISBN 978-1-4051-8988-0.

Vojna zavezništva je sklepal s porokami svojih hčera z vladarji Anšana, Marhašija in Pašime vzhodno od Ura.

Modernizacija države Šulgi je očitno izvedel večje posodobitve Tretje urske dinastije. Izboljšal je komunikacije, reorganiziral vojsko, reformiral sistema pisave in uteži, poenotil davčni sistem in ustvaril močno državno upravo. Objavil je tudi nov zakonik, po očetu imenovan Ur-Nammujev zakonik.

Imena let thumb|Na eni od tablic iz terakote so imena let Šulgijevega vladanja od 6. leta (𒈬𒄊𒂗𒆤𒆠[𒋫...]: "Leto, v katerem [je bila] utrjena cesta iz Nipurja") do 21. leta; tablica je kopija akadskega izvirnika, napisana v Prvi babilonski dinastiji (okoli 1900-1600 pr. n. št.) Muzej starodavnega Orienta, Istanbul

Ohranili so se številni ostanki z imeni let Šulgijevega vladanja, iz katerih so se v celoti rekonstruirala imena let 1 do 48. Med najpomembnejša spadajo:Hamblin, William J. (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History. Routledge. str. 121. ISBN 978-1-134-52062-6.

1. leto: Šulgi je kralj 2. leto: Položeni temelji Ningubalagovega templja 6. leto: Kralj je utrdil cesto iz Nipurja 7. leto: Kralj je (v enem dnevu) naredil krožno potovanje med Urom in Nipurjem 10. leto: Zgrajena je bila kraljeva gorska hiša (palača) 18. leto: Kraljeva hčerka Livirmitašu je bila povzdignjena v kraljico Marhašija 21c. leto: Der je bil uničen 24. leto: Karahar je bil uničen 25. leto: Simurum je bil uničen 27. leto (po): "Šulgi, močni mož, kralj štirih strani vesolja, je drugič uničil Simurum" 27b. leto: "Harszi je bil uničen" 30. leto: Guverner Anšana se je poročil s kraljevo hčerko 31. leto: Karhar je bil drugič uničen 32. leto: Simurum je bil tretjič uničen 34. leto: Anšan je bil uničen 37. leto: Zgrajeno je bilo obzidje 42. leto: Kralj je uničil Šašrum 44. leto: Simurum in Lulubum sta bila devetič uničena 45. leto: Šulgi, močni mož, kralj Ura, kralj štirih četrtin, je na enem samem pohodu zdrobil glavo Urbiluma, Simuruma, Lulubuma in Karharja 46. leto: Šulgi, močni mož, kralj Ura, kralj štirih četrtin, je v enem samem dnevu uničil Kimaš in Hurti in njuno ozemlje

—  Imena najpomembnejših let Šulgijevega vladanja"Šulgi Year Names". cdli.ox.ac.uk.

Poroka s princeso Marija Šulgi je bil sodobnik marijskih vladarjev Šakanakuja in zlasti Apil-kina in Idi-Iluma.Unger, Merrill F. (2014). Israel and the Aramaeans of Damascus: A Study in Archaeological Illumination of Bible History. Wipf and Stock Publishers.str. 5. ISBN 978-1-62564-606-4.Abusch, I. Tzvi; Noyes, Carol (2001). Proceedings of the XLV Rencontre Assyriologique Internationale: historiography in the cuneiform world. CDL Press. str. 60. ISBN 978-1-883053-67-3. Napis omenja, da je Taram-Uram, hči Apilkina, postala Ur-Namujeva "snaha" in zato kraljica kralja Šulgija.Sharlach, T.M. (2017). An Ox of One's Own: Royal Wives and Religion at the Court of the Third Dynasty of Ur. Walter de Gruyter GmbH & Co KG. str. 207. ISBN 978-1-5015-0522-5.Eppihimer, Melissa (2019). Exemplars of Kingship: Art, Tradition, and the Legacy of the Akkadians. Oxford University Press. str. 121. ISBN 978-0-19-090303-9. V napisu se imenuje "snaha Ur-Nammuja" in "hči Apilkina, lugala (kralja) Marija", kar kaže, da je bil Apilkin vrhovni vladar, in na vojno zavezništvo Marija in Ura.Lipiński, Edward (1995). Immigration and Emigration Within the Ancient Near East. Peeters Publishers. str. 187. ISBN 9789068317275.Civil, Michel (1962). "Un nouveau synchronisme Mari-III e dynastie d'Ur". Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale. 56 (4): 213. ISSN 0373-6032. JSTOR 23295098.

Najdbe in napisi

Sklici

Kategorija:Mezopotamija Kategorija:Vladarji v 21. stoletju pr. n. št.