Šárkelj ali šártelj je pecivo iz kvašenega testa z rozinami. Ima okroglo obliko, obod s poševnimi črtami in odprtino v sredini zaradi peke v posebnem pekaču.
Lahko je tudi iz biskvitnega ali pa umešanega testa.Pignar, Nada (7. december 2000). "Šarkelj". str. 21. Tednik (Ptuj). letnik 53, številka 49. Izvira iz nemških dežel. Z luknjo v sredini je vplival na razvoj potice, ki ima na obodu za razliko od šarklja navpične črte."Velika noč kliče k ustvarjalnosti". str. 28. Naš čas. 24. marec 2016. letnik 63, številka 12.
Izvor imena in različna poimenovanja alt=Množica pekačev za šarkelj pred kmečko skrinjo.|sličica|214x214_pik|Pekači. alt=Izvesek modela alzaškega šarklja.|sličica|213x213_pik|Izvesek modela za peko šarklja v alzaškem mestu Riquewihr. Beseda je prišla iz avstrijsko nemškega Schärtel, ki je izpeljanka iz refleksa srednjevisokonemškega schart (pekač), ki se je ohranil v bavarsko nemškem Schart (pokrit pekač, ki ga zagrebejo v žerjavico).Snoj, Marko. Slovenski etimološki slovar. str. 719. Ljubljana : Modrijan, 2003
V Prlekiji so mu rekli bider,"O prleških pogačah, gibanicah in krapcih". str. 15. Jutro (Ljubljana). 18. september 1932. letnik 13, številka 218. na primorskem pa kugluf.O priliki veselice v Sežani..., str. 4. Edinost (Trst). 18. julij 1912. letnik 37, številka 199. Imenuje se tudi kuglof."Poprtnjak, šarkelj, potica". str. 8. Gorenjski Glas. 24. december 2002. l. 55. št. 99.
Sestavine in priprava
Kvašeni šarkelj je narejen iz moke (gladka bela ali polnozrnata), masla ali margarine, soli, sladkorja, jajc (najpogosteje samo rumenjaki) in kvasa. Šarkelj iz umešanega testa je bolj rahel in penast. Je iz umešane maščobe (maslo ali margarina), jajc, sladkorja, moke, pecilnega praška in mleka. Biskvitni šarkelj je naenostavnejši za pripravo, od vseh vrst najbolj penast in mehak, vendar tudi najmanj obstojen. So iz jajc, sladkorja, moke, olja in pecilnega praška.
Dodatki so rozine (lahko napojene z rumom), orehi, kandirano sadje, limonina lupina, cimet, lešniki, mandlji, vanilija, vanilijev sladkor, rum, koščki čokolade, kakav, bučno olje, skuta, pomarančni sok, prosena kaša, jabolka, pehtran, med, krompir, slanina, mak."Koroški šarkelj". str. 77. Slovenska kuhinja. Založba Mladinska knjiga. 2001. Izbor receptov: Slavko Adamlje.Merc Matjašič, Kristina. "Šarkelj". str. 234. Kuhajmo po naše. Mladinska Knjiga. 1985."Umešani šarkelj". str. 13. 28. december 1990. l. 43. št. 100"Oranžni šarkelj s skuto". str. 20. Štajerski tednik (Ptuj). 22.12.2015. letnik 68, številka 99. "Gospodinje pripravile okusne jedi iz prosene kaše". str. 18. Štajerski tednik (Ptuj). 26. oktober 2018. letnik 71, številka 84. "Jabolčni šarkelj". str. 14. Štajerski tednik (Ptuj). 26. november 2019. letnik 72, številka 91. "Kmečka ženska lahko veliko zna, če to hoče". str. 24. Naš čas. 17.12.1998. letnik 34, številka 50. "Skutni šarkelj". str. 13. Dolenjski list. 30.03.1995. letnik 46, številka 13. "Medeni šarkelj". str. 26. Dolenjski list. 25. marec 1982. letnik 33, številka 12. "Krompirjev šarkelj". str. 10. 3. januarja 1995. Gorenjski Glas. l. 48. št. 1."Slani šarkelj". str. 13. Gorenjski Glas. 14. februar 1992. l. 45. št. 12"Makov šarkelj". str. 353. Velika kuharica. Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. 1985.
Šarkelj se prelije s sladkim kakavovim prelivom ali čokolado.Dobrote iz pečice. str. 10-11. Mladinska knjiga. 2007.
Felicita Kalinšek je svetovala zvijanje testa, ker naj bi bil šarkelj tako kljub počasnejši pripravi boljšega okusa.Kalinšek, Felicita. str. 398. Slovenska kuharica.Cankarjeva založba. 1972. Po receptu Ivana Ivačiča se del testa razvalja in premaže z mlekom ter nanj zvrne drugi del testa, pomešan z opranimi rozinami.Ivačič, Ivan. "Šarkelj". str. 384. Kuharska knjiga. Obzorja Maribor. 1989.
Obredi in praznovanja Na veliko noč je bil šarkelj ena od blagoslovljenih jedi."Okoli velike noči". str. 15. Savinjske novice. 14. april 2006. letnik 38, številka 15. Za ta praznik so botri delili darila svojim varovancem, denar-kovanec je bil zataknjen v šarkelj."Simbolika velike noči". str. 32. Novi tednik NT in RC. 27. april 2014. letnik 69 , številka 17. Jedli so ga tudi na sedmini in za martinovo."Ozir v pretekle čase". str. 44. Kmetijske in rokodelske novice. 5. februar 1868. letnik 26, številka 6. "Glejte voz sv. Martina, na njem se pelje sod vina!". str. 11. Dolenjski list. 10. november 1994. letnik 45, številka 45. Na porokah ni bilo tort, ampak so prevladovali šarklji in potice."Dolenjska kuhinja navdušila Zagrebčane". str. 9. Dolenjski list. 18. september 1986. letnik 37, številka 38. Praznični šarkelj v Kapelah je imel pušpanov šopek in papirne vrtnice v sredini."Ni bilo neodmevno, čeprav se prah ni dvigal za konji do Ljubljane". str. 10. Dolenjski list. 28. februar 1991. letnik 42, številka 9.
Zgornja Savinjska dolina V okolici Gornjega Grada so se godci pogajali s strešinama za ceno šarklja, nato pa so ga odnesli v hišo, kjer je ostal nerazrezan, denar zanj pa je pripadel godcem. S tem dejanjem so nakazali skorajšnji konec svatbe."Dogajanja ob poroki". str. 12. Savinjske novice. 3. september 2004. letnik 36, številka 36. "Dogajanja ob poroki". str. 13. Savinjske novice. 23. julij 2004. letnik 36, številka 30. Ob prihodu neveste v novi dom jo je pričakala tašča s šarkljem v eni roki."Razni obredi naših ljudi". str. 13. Savinjske novice. 27. avgust 2010. letnik 42, številka 34. Šarkelj je bil dar botrov za porodnico."O naših prednikih". str. 13. Savinjske novice. 21. februar 2014. letnik 46, številka 8. V nekaterih predelih Zgornje Savinjske doline je porodnica dobila v dar pogačo, botrom pa je čez nekaj dni podarila popopran šarkelj."Šipanca". str. 25. Savinjske novice. 24. december 1998. letnik 30, številka 26. V Lučah so za božič pekli opotičen šarkelj."Božični čas". str. 11. Savinjske novice. 24. december 2004. letnik 36, številka 52. Na velikonočno jutro je gospodar rezal šarkelj vsakemu posebej."Zgornjesavlnskl velikonočni zajtrk". str. 32. Novi tednik NT in RC. 8. april 1993. letnik 47, številka 14.
Šaleška dolina Če so mlatiči od sosednjih pod slamo dobili metlo in storilcev niso prejeli na meji kmetije, je moral gospodar za odškodnino zapreči vola, na voz pa so naložili s papirnatimi trakovi okrašeno metlo, šarkelj, cigare in vino. Zvečer so imeli ples. Naslednji dan so morali to vrniti v dvojni meri.Hudales, Jože (30. januar 1976). "Ljudska kultura v Šaleški dolini". Naš čas. str. 5. letnik 12, številka 4. Na telovo so pogosto spekli šarkelj kot ob največjih praznikih. Takrat se je začelo pomanjkanje, ki je grozilo tudi živini.Hudales, Jože (29. maj 1997). "O maju kar tako in o telovem...". str. 9. Naš čas. letnik 33, številka 21.
Koroška Med pripravami na »ovset« je bilo tudi mletje pšenice za šartlje.Koroški fužinar. str. 26. 8. februar 1963. letnik 13, številka 1/3. Nevestina mati je vsakemu svatu dala kos, zavit v papir.Koroški fužinar. str. 36. 8. februar 1963. letnik 13, številka 1/3. Botri so navadno na velikonočni ponedeljek svojim varovancem darovali šartelj.Špicar, Jakob (1945). "Za Veliko noč". Na steljeraji je tisti, ki je osvojil najdaljši rajcl, od velike dekle dobil šartelj in liter črničevca.Koroški fužinar. str. 22. 28. januar 1959. letnik 9, številka 1/3. Po 1. svetovni vojni so na steljeraji zvečer za mlečni beli šartelj, v katerega je bila zataknjena smrečica (pušeljc) s cigaretami in svečkami, lovili namiljeni rajcl (mala olupljena zvita smreka), jabolko ali kolerabo, ki jo je gospodar vrgel na mizo.Koroški fužinar. str. 37. 25. april 1976. letnik 26, številka 2. Žanjice so za malico dobile šartelj in kuhane posušene hruške."Izpod Pece". str. 2. Slovenec (1873). 11. oktober 1925. letnik 53, številka 230.
Gorenjska Ko še niso praznovali rojstnih dni, ampak god, so dan prej prišli godci pod okno slavljenca in povzročili hrup z veselimi vižami, pokanjem z možnarjem ali udarjanjem desk. V drugim primerih je prišel fantovski zbor. Temu se je reklo oferanje. Nato je slavljenec goste povabil na bobe, flancate in potico ali šarkelj, če se je seveda na ta dogodek pripravil."»Oferanje« za godovni dan". str. 19. 24. junij 1970. Gorenjski Glas. l. 23. št. 48
Zanimivosti iz slovenske zgodovine 9. februarja 1915 je ljubljanski župan Ivan Tavčar objavil razglas, v katerem je na podlagi državnega zakona s 30. januarja 1915 torek in nedeljo zapovedal kot edina dneva, ko so obrtniki lahko izdelovali kolače, šarklje, krofe, štruklje, masleno in drožno testo, prepečenec in pecivo."Razglas". str. 4. Slovenski narod. 9. februar 1915. letnik 48, številka 31. Med 1. svetovno vojno je bil šarkelj eno od živil, odsvetovanih za pošiljanje vojakom na fronto, saj so pošiljke potovale okrog tri tedne."Nekaj o pošiljanju zavitkov na fronto". str. 3. Straža (Maribor). 6. avgust 1917. letnik 9, številka 62. Ranjeni vojaki so avgusta leta 1915 za cesarjev 85. rojstni dan od ljubljanskih dam prejeli 15 dkg šarklja poleg kave, vina, cigaret in cigar."V vojaških bolnišnicah". str. 3. Slovenski narod. 18. avgust 1915. letnik 48, številka 188. Za isti jubilej so častne dame Rdečega križa pod vodstvom baronice Rechbachove na vrtu rezervne bolnišnice v Novem Mestu vojakom podarile potice, šartlje, čaj in cigarete,"Proslava 85. rojstnega dne Nj. Veličanstva v cesarice Elizabete rezervni bolnici v Novem mestu". str. 86. Dolenjske novice. 27. avgust 1915. številka 22. novomeška podružnica Rdečega križa pod vodstvom dr. Šegulove pa je ob izletu k sv. Roku lažje ranjenim vojakom podarila šartlje, vino in cigarete."Proslava cesarjeve 85 letnice v bolnici Usmilj. bratov v Kandiji". str. 84. Dolenjske novice. 20. avgust 1915. številka 21. Maja 1930 je nemško podjetje Junker & Ruh pod okriljem mestne plinarne v šentjakobski šoli imelo eno od prezentacij kuhanja s plinom. Ena od pripravljenih jedi je bila šarkelj."O pravilni kuhi s plinom". str. 2. Slovenski narod. 15. maj 1930. letnik 63, številka 110.
Sorodni sadni kruhi
presnec ali goriška gubana (kruh v obliki venca, iz nekvašenega testa, obogatenega z rozinami, mandlji, orehi, pinjolami, krušnimi drobtinami in rumom). paneton (panettone) - italijansko pecivo iz kvašenega testa s kandiranim sadjem. buccellato di Lucca - toskansko pecivo iz kvašenega testa z rozinami in janežem, v obliki venca ali kot štruca."Toskanski bučelato iz Lucce pri nas doma". str. 14. Štajerski tednik (Ptuj). 19. marec 2019. letnik 72, številka 22.
Sklici
Kategorija:Pecivo Kategorija:Nemška kuhinja