Medicinske sestre imajo na področju kakovosti odvzema vzorcev za laboratorijske preiskave zelo pomembno vlogo. Za laboratorijske preiskave je potreben kakovostno odvzet biološki vzorec, ki predstavlja enega od temeljnih pogojev za doseganje točnosti in zanesljivosti laboratorijskih rezultatov. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu izvaja odvzem bioloških vzorcev za različne laboratorijske preiskave (hematološke, biokemijske, imunološke, urinske, mikrobiološke, citološke, patohistološke in genetske), zato mora teoretično in praktično obvladati postopke odvzema različnih vzorcev. Pri izvajanju teh aktivnosti mora upoštevati standarde dobre klinične prakse in priporočila ter standarde laboratorijske medicine. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu mora biti seznanjena tudi z vplivi fizioloških, bioloških in okoljskih dejavnikov, ki lahko vplivajo na rezultate laboratorijskih preiskav. Kordiš T (2016). PRIPOROČILA OBRAVNAVE PACIENTOV V PATRONAŽNEM VARSTVU ZA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE: Odvzem, priprava in transport bioloških vzorcev za laboratorijske preiskave. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti. Ljubljana: Tiskarna Povše, 95–7. Dostopno na : file:///C:/Users/mzapu/OneDrive/Namizje/priporocila_patronaza_layout_1.pdf <20.10.2020>.
Namen Rezultati preiskav nudijo pomembne podatke o delovanju organizma in o patofiziološkem stanju pacientov. Pomagajo pri postavljanju diagnoze, dajejo informacije o stanju in poteku bolezni ter prikazujejo odziv organizma na dano terapijo.
Ocena stanja Temeljne fiziološke, psihofizične, psihosocialne in duhovne potrebe pacienta; Indirektno zbiranje informacij pred obiskom. Direktno zbiranje informacij med obiskom. Seznaniti pacienta z namenom in vsebino obiska. Pregled obstoječe negovalne in medicinske dokumentacije. Oceniti splošno stanje pacienta po dnevnih aktivnostih. Pogovor s pacientom, po potrebi s člani družine in pomembnimi drugimi, z namenom ugotoviti, ali razume pomen odvzema za laboratorijske preiskave. Ugotoviti, ali se pacient strinja z odvzemom materiala za laboratorijske preiskave, in dobiti njegovo privolitev. Skupna analiza vseh zbranih informacij in dokumentiranje.
Cilji in intervencije Zdravstveno nego diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu ob obisku načrtuje skupaj s pacientom.
Najpogostejši cilji pri delu diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu za odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave so: Izvajanje intervencij po naročilu zdravnika. Izvajanje vrste preiskav na podlagi delovnega naloga. Izvajanje postopkov odvzema vzorcev za laboratorijske preiskave po standardiziranih merilih in postopkih ter v skladu s smernicami. Zagotavljanje varnosti pri odvzemu vzorcev tako za pacienta kot za izvajalca in okolico. Dobra predhodna priprava pacienta na odvzem vzorcev. Zagotavljanje primernega prostora, pribora in opreme za odvzem vzorcev. Pravilno izvajanje postopkov za odvzem vzorcev. Pravilen način in čas transporta vzorcev. Vrednotenje dela, stanja in materiala. Preprečevanje morebitnih zapletov (hematom, hemoliza krvi, krvavitev). Dokumentiranje.
Najpogostejše intervencije diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu pri jemanju vzorcev za laboratorijsko preiskavo: Strokovna priprava na obisk in priprava ustreznega materiala za odvzem vzorcev ter priprava pisnega obvestila patronažne službe v primeru odsotnosti posameznika. Namestitev pacienta v primeren položaj glede na načrtovan odvzem. Pravilno svetovanje pacientu pred odvzemom vzorca. Upoštevanje posebnosti pri odvzemu. Izvedba standardiziranega postopka odvzema bioloških vzorcev za laboratorijske preiskave. Ugotavljanje stanja pacienta. Analiza dosedanjih podatkov in določitev negovalnih diagnoz. Poučevanje posameznika in njegove družine, kako ukrepati ob pojavu zapletov. Zdravstveno vzgojno delo glede na ugotovljene potrebe. Poročanje zdravniku, ki je izdal delovni nalog, o ugotovitvah in s tem zagotavljanje kontinuirane obravnave pacienta.
Spremljanje/kontinuirana obravnava in obveščanje: Obveščanje izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnika naročnika patronažnega obiska. Potreba po povezovanju (sporočanju/pridobivanju informacij) z drugimi službami in institucijami. Koordinacija po telefonu. Planiranje naslednjega obiska, glede na navodila naročnika. Dokumentiranje in zapis. Pričakovanje in spremljanje povratnih informacij.
Odvzem krvi na domu
Krvne preiskave so najpogostejši pripomoček za ugotavljanje posameznikovega zdravstvenega stanja. Kri lahko odvzamemo na več načinov. Za laboratorijske preiskave se uporabljajo odvzemi kapilarne, venozne in arterijske krvi.Ciglar B (2015). Standard odvzema krvi na domu (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=78873 <20.10.2020>.
Preiskave, ki jih izvajamo z odvzetim vzorcem krvi so hemogram, biokemijske preiskave krvi, koagulacijski testi, serološke preiskave, hemokultura, določanje hormonov, določanje koncentracije zdravil.
Sestava torbe za odvzem krvi na domu Za odvzem in transport krvi od posameznikovega doma do laboratorija se uporablja namenska torba, ki mora biti vodotesna, odporna na zunanje vplive in pogosto čiščena. Zraven vsega naštetega so za odvzem laboratorijskega materiala potrebni še: epruvete, igle, nastavek za iglo, obliž za vbodno mesto, pisalo, dokumentacijo, razkužilo za vbodno mesto, razkužilo za roke, sterilne gobice, vrečke in posode za odpadke, zaščitne rokavice, žilna preveza Transportna torba naj bo glede na vsebino primerno označena.
Načrtovanje negovalne intervencije Intervencija zdravstvene nege: vakuumski odvzem venske krvi na domu. Opredelitev izvajalca: diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik Število izvajalcev: 1 (en) izvajalec. Predviden čas izvajanja: 5 minut Metoda dela: aseptična metoda dela.
Priprava materiala Pomembno je, da ima patronažna medicinska sestra ves material skrbno in natančno pripravljen pred odvzemom krvi, saj le tako lahko delo poteka tekoče, nemoteno in strokovno.
Izvedba negovalne intervencije Preverimo osebne podatke in identiteto. Umijemo in razkužimo si roke. Pripravimo material (držalo z iglo, odpremo sterilne gobice, kontejner za ostre odpadke,…). Pripravimo prostor (zagrnemo zavese, zapremo vrata, osvetlimo prostor, namestimo zaščito pod roko/mestom odvzema itd,…). Posameznika namestimo ali mu pomagamo v ležeči ali sedeči položaj (odvisno od njegovega zdravstvenega stanja) s čimer stabiliziramo roko, preprečimo poškodbo, dobimo dostop do vene in preprečimo kolaps posameznika. Namestimo prevezo – 5 do 15 centimetrov nad vbodnim mestom (lahko je nameščena največ eno minuto, saj daljši čas zažeme vpliva na rezultate izvidov). Otipamo pulz pod prevezo (če ni tipljiv razrahljamo prevezo). Posameznik naj stiska pest ali mu mi masiramo veno (s tem poiščemo ustrezno veno) Zažemo popustimo. Razkužimo vbodno mesto (s tremi alkoholnimi gobicami v krožnih potegljajih). Med tem, ko čakamo, da se alkohol posuši (cca. 1 minuta) si nataknemo rokavice. Ponovno namestimo prevezo. Odstranimo zaščito na igli in posamezniku povemo, da bomo zbodli. Z kazalcem in palcem ne vodilne roke pridržimo žilo cca. 2,5 cm nad ali pod vbodnim mestom ter kožo napnemo. Zbodemo pod kotom 15 do 30 stopinj, ko prebodemo kožo znižamo kot vboda in še nekoliko potisnemo iglo naprej vzporedno z žilo (pazimo, da je lumen igle obrnjen navzgor). Ko je igla v žili z ne vodilno roko fiksiramo nastavek, z vodilno roko pa nataknemo epruvete v nastavek, da priteče kri. Prevezo sprostimo, ko kri priteče v prvo epruveto. Ko imamo napolnjene vse epruvete na vbodno mesto položimo suh, sterilen zloženec. Izvlečemo iglo (odvržemo v kontejner za ostre odpadke). Zloženec nad vbodnim mesto prelepimo z lepilnim trakom Razkužimo zažemo. Odstranimo zaščito pod roko. Slečemo rokavice. Epruveto/epruvete označimo s posameznikovimi podatki. Razkužimo roke. Poseg dokumentiramo.
Po oskrbi izvajalca, materiala, prostora in posameznika mora patronažna medicinska sestra izvesti transport krvi v laboratorij pri čem mora dosledno upoštevati navodila (za odvzem, pošiljanje, ravnanje z vzorcem), ki jih pripravi laboratorij v katerem se bo izvajala analiza vzorca.
Transport v laboratorij Pred odvzemom vzorca moramo pregledati in dosledno upoštevati navodila (za odvzem, pošiljanje, ravnanje z vzorcem), ki jih pripravi laboratorij, v katerem se bo izvajala analiza vzorca. Navodila za transport in hranjenje vzorcev krvi: biološki material (kri) v najkrajšem možnem času dostavimo v ustrezni laboratorij, kri prenašamo v ustreznih torbah ali posodah, epruvete s krvjo morajo biti v pokončnem položaju, pazimo, da vzorcev med potjo ne stresamo, saj lahko pride do hemolize torba/posoda z vzorcem mora biti vodotesna ter odporna proti zunanjim vplivom, stojalo z epruvetami naj bo vloženo v čvrsto, vodotesno plastično ali kovinsko torbo/posodo z ustreznim pokrovom in varnostnim zapiračem, transportna torba/posoda naj bo pravilno označena (glede na vsebino), v transportni torbi/posodi naj bo priložen list s podatki o vzorcu, v transportni torbi/posodi naj bo priložen komplet za ukrepanje ob morebitnem razlitju (absorbcijsko sredstvo, razkužilo, rokavice in posoda za odpadno snov), izogibamo se temperaturam nad 35 stopinj Celzija, vzorcev, polnih krvi, ne smemo izpostaviti temperaturam pod 0 stopinj Celzija saj nastopi hemoliza vzorca
Odvzem urina
Da bomo izvedli rutinske preiskave seča, potrebujemo svež in nekontaminiran seč. Pomični bolnik bo urinski vzorec pripravil samostojno, zato ga moramo dobro poučiti o pravilnem načinu oddaje seča. Navodila naj bodo ustna in pisna, priporočljiva pa so tudi slikovna navodila. Oseba, ki se pogovarja z bolnikom (patronažna medicinska sestra), naj bo urejena, prijazna, njen govor pa razumljiv. Bolniku damo posodico, ki mora biti pravilno označena z njegovimi osebnimi podatki in ga prosimo, da jih preveri. Seznanimo ga o tem, kako se posodica pravilno in vodotesno zapre. Več strokovne pomoči po navadi potrebujejo starejši ljudje in otroci. Nepomičnega bolnika pa prosimo za sodelovanje in ga seznanimo s postopkom. Klasinc M, Rozman M, Kisner N, Verčko Pernat S, (2011). Zdravstvena nega 3. 1 izdaja. Maribor: Pivec
Priprava in izvedba odvzema urina pri pomičnem bolniku obsegata Psihofizično pripravo bolnika na poseg; Pripravo materiala (sterilna posodica z vodotesnim pokrovom, sterilna gaza ali tamponi, sterilna destilirana voda ali fiziološka raztopina, etiketa z bolnikovimi podatki); Umivanje genitalij, ki poteka po naslednjem vrstnem redu: Bolnica si umije roke Razširi sramne ustnice Okolico izvodil obriše 3-4 krat s sterilno gazo (polito s fiziološko raztopino ali z destilirano vodo) od spredaj nazaj Osuši s suho sterilno gazo od spredaj nazaj • Odvzem srednjega curka urina, tako da bolnica neprekinjeno urinira najprej v školjko, nato podstavi posodico in zbere približno 10-50 ml urina, konča pa uriniranje v školjko; Pravilno shranjevanje urina, tako da bolnica posodico dobro zapre in jo postavi na določeno mesto Umivanje rok; Čimprejšnji transport seča v laboratorij
Glede na čas odvzema ločimo Prvi jutranji urin: odvzeti ga je potrebno takoj zjutraj, ko se bolnik prebudi. Urin je bil v mehurju približno 8 ur, zato lahko z njim analiziramo snovi, ki zahtevajo koncentracijo in inkubacijo. Z njim lahko zaznavamo npr. proteine, nitrite in bakterije. Drugi jutranji urin: odvzamemo ga 2-4 ure po prvem jutranjem urinu. Primeren je za večino rutinskih analiz. Bolnik lahko popije le 200 ml vode po 22. uri prejšnjega dne.