Najpogostejša kronična rana v patronažni zdravstveni negi je golenska razjeda, ki je zaradi dolgotrajnega zdravljenja in pogostih zapletov tudi velik socialno-medicinski problem. Zdravstvena nega golenske razjede na bolnikovem domu mora temeljiti na terapevtskih aktivnostih zdravstvene nege, kamor so vključeni nadzor nad rano, nadomeščanje nezmožnosti samooskrbe golenskih razjed, profesionalna zdravstvena nega, motiviranje, vodenje in nadzor samooskrbe. Pri zdravljenju golenske razjede doma ima veliko vlogo tudi pacient sam, saj je za uspešen izid zdravljenja pomembna skrb za telesno aktivnost, primerno osebno higieno, zdravo prehrano, redno jemanje zdravila, da se pacient nauči in obvlada pravilno kompresijsko povijanje in sposobnost oskrbe golenske razjede. V proces zdravstvene nege so poleg pacienta vključeni tudi njegovi svojci; ti imajo velik pomen pri zdravljenju in okrevanju pacienta z golensko razjedo.
Medicinska sestra v patronažnem varstvu pri pacientu z golensko razjedo največkrat uporablja teoretični model Dorothea Orem, imenovani teoretični model samooskrbe. Ta zagovarja in spodbuja odgovornost za lastno zdravje. V patronažnem varstvu je medicinska sestra pogosto prva oseba, ki se srečuje s spremenjenim stanjem rane, zato mora poznati nove pristope zdravstvene obravnave rane in se pravočasno odločiti za napotitev pacienta k zdravniku. V bolnišnicah in ambulantah se zdravstvena nega kronične rane izvaja v za to posebej namenjenih prostorih, medicinska sestra pa se mora ob obisku pacienta v njegovem domačem okolju prilagajati različnim stanovanjskim, ekonomskim razmeram in v danih pogojih izvesti optimalno oskrbo, ne samo kronične rane, ampak tudi vse ostale potrebne intervencije zdravstvene nege.
Pri oskrbi golenske razjede na domu medicinska sestra vedno sodeluje v timu s splošnim zdravnikom, ki ga tudi obvešča o vseh spremembah v zvezi z zdravljenjem (izboljšanje, poslabšanje, kontrola golenske razjede), sodeluje pa tudi z zdravnikom specialistom in socialno službo. Ker je največkrat prav medicinska sestra tista, ki je največkrat prisotna ob bolniku z golensko razjedo in pozna bolnikove življenjske in bivalne razmere, mora znati oceniti, kakšen način oskrbe bi bil primeren pri posameznem bolniku in v kolikšni meri je bolnik sposoben sodelovati pri samooskrbi. Upoštevati mora dejavnike, ki vplivajo na bolnikovo sposobnost samooskrbe, kot so starost, spol, zdravstveno stanje, družinske razmere, življenjske navade, dejavniki okolja, stopnja izobrazbe, sociokulturni dejavniki, itd.
Sklici
Kategorija:Zdravstvena nega