Tura-Dagan (𒌅𒊏𒀭𒁕𒃶, Tu-ra-Dda-gan) je bil vladar mestne države Mari v severni Mezopotamiji, ki je nastala po padcu Akadskega kraljestva. Vladal je od okoli 2075 do 2050 pr. n. št. Bil je sin Apil-kina in brat svojega predhodnika Ili-Išarja.Leick, Gwendolyn (2002). Who's Who in the Ancient Near East. Routledge. str. 168. ISBN 978-1-134-78796-8. Naslavljal se je s šakkanakku (vojaški guverner), tako kot vsi drugi vladarji iz dinastije, ki je vladala v Mariju v poznem 3. in zgodnjem 2. tisočletju pr. n. št. Vladarji so bili potomci vojaških guverjerjev, ki so jih imenovali akadski kralji.Louvre. "The Statuette of Iddi-Ilum". Department of Near Eastern Antiquities: Mesopotamia. Pridobljeno 1. decembra 2014. http://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/statuette-iddi-ilum . Bil je sodobnik Tretje urske dinastije in verjetno njen vazal. Unger, Merrill F. (2014). Israel and the Aramaeans of Damascus: A Study in Archaeological Illumination of Bible History. Wipf and Stock Publishers. str. 5. ISBN 978-1-62564-606-4.
Napisi Tura-Daganov kip poseduje Muzej starodavnega orienta v Istanbulu. Kip nima glave, napis na njem pa je zelo poškodovan. Tura-Dagan je omenjen tudi na več drugih napisih in seznamih vladarjev.
V Muzeju starodavnega orienta v Istanbulu je tudi Puzur-Ištarjev kip z napisom, ki omenja njegovega očeta Tura-Dagana:Gates, Henriette-Marie. "The Palace of Zimri-Lim at Mari". The Biblical Archaeologist 47 (junij 1984): 70-87.Gates. "The Palace of Zimri-Lim at Mari". str. 70-87.
"Tura-Dagan, knez države Mari, Puzur-Ištar, knez, njegov sin, bog [...], gospodar [...], bog [....], za njujega življenja (daroval ta kip). Tistemu, ki izbriše to posvetilo, naj bogovi Ninni, Dagan in Enki, gospodar [...], porušijo njegove temelje in uničijo njegovo potomstvo skupaj z njegovim ozemljem." — Puzur-Ištarjev napis Nassouhi, Essad (1926). "Statue d'un dieu de Mari, vers 2225 av. J.-C". Archiv für Orientforschung. 3: 112–113. ISSN 0066-6440. JSTOR 41662864.
Nasledil ga je sin Puzur-Ištar.
Sklici
Kategorija:Kralji Marija Kategorija:Vladarji v 21. stoletju pr. n. št.