Raša (, ) je reka v hrvaškem delu Istre. Po dolžini meri 23 km, njeno porečje pa se razprostira na 279 km²

Njen izliv ali ustje v dolgi Raški zaliv / Porto d'Arsia, ima značilnosti riasa, tj. zaliva, ki je nastal z delno potopitvijo rečne doline. Reka Raša izvira blizu kraja Pićan in teče proti jugu po dolini z visokimi obronki, ki se spuščajo v Jadransko morje.Map . Čeprav je reka kratka po dolžini, je imela zgodovinsko precejšen pomen kot mejna reka med regijami.Shepherd, William. Historical Atlas. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Ancient Italy, Northern Part" Ob njej teče železniška proga od pristanišča Štalije-Bršica, ki leži med vasjo Trget in njenim ustjem, in nekdanjega premogovnika Raša na sever proti Lupoglavu, Buzetu in Sloveniji.

Mejna reka Arsia, kot je bila imenovana v latinščini, je v rimskem času predstavljala mejo med Histri, ki so živeli zahodno od njenih bregov in Liburni na vzhodno stran od reke, z Japodi v dolinah v notranjosti.William Smith, A New Classical Dictionary of Greek and Roman Biography, Mythology and Geography, (New York, 1880) s.v. "Illyricum". Ko so Rimljani pokorili bojevite in piratske Histre leta 177 pr. n. št., je reka Arsia za več generacij dobila vlogo limesa rimskega ozemlja v obalni Istri, vse dokler ni bilo območje med Rašo / Arsia in najsevernejšimi postojankami Rimljanov v Iliriji leta 129 zapolnjeno;H. H. Scullard, A History of the Roman World, 753 to 146 BC 3rd ed. 1961, p. 296. nakar je dolgo časa ločevala Italsko Regio X, Benečijo in Istro, od Ilirika, skladno z razdelitvijo, ki jo je potrdil rimski cesar Gaj Avgust Oktavijan.Meja Cisalpske Galije je bila po Pliniju določena na reki Raši / Arsia, kot tudi v geografskem tekstu Dimensuratio provinciarum in Divisio orbis terrarum, kot izpostavlja Claude Nicolet v svoji Sfera, geografija in politika v zgodnji dobi Rimskega cesarstva, 1991, str. 106; Shepherd, William. Zgodovinski Atlas. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Rimsko cesarstvo okoli leta 395: Škofije v Italiji: 1. Benečija in Istra, 11. Dalmacija". Irski menih in geograf iz 8. stoletja Dicuil, je na osnovi svojih latinskih virov v geografskem povzetku De mensura Orbis terrae, postavil severnovzhodne meje Italije na flumen Arsia.1.8. Jtalia finitur... a Septentrione, mari Adriatico et flumine Arsia (Dicuil, Dicvili Liber de mensura orbis terrae Gustav Parthey, ed., (1870:8).

Rimska cesta Via Flavia, ki je vodila iz Trsta (Tergeste) v Istro, se je končala na mostu, ki prečka Rašo / Arsia; nato se je nadaljevala v Dalmacijo kot lokalna cesta, ki se je povezala z Via Gemina.

V prvi polovici 10. stoletja je hrvaški kralj Tomislav vladal svoji državi, ki se je raztezala od Jadrana do reke Drave in od reke Raše, kot se slovansko / hrvaško danes imenuje Arsia, do reke Drine.Glej Tomislav; primerjaj Shepherd, William. Zgodovinski Atlas. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Italija okoli 1050" vzhodna meja Istrske marke na reki Raša. V 13. stoletju je bilo ozemlje na vzhodni strani reke Raše v upravi Goriških grofov, na zahodni strani pa so vladali Oglejski patriarhi. Po stoletjih Beneške vladavine celotni Istri do reke Raša,Glej npr. Vzhodno mejo Beneškega ozemlja (zeleno) v Shepherd, William. Zgodovinski Atlas. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Centralna Evropa leta 1378"; Goriška (sivo) označuje pripadnost "Goriški grofiji." je reka Raša postala meja med Napoleonovo kraljevino Italijo in Avstrijskim cesarstvom;Shepherd, William. Zgodovinski Atlas. New York: Henry Holt and Company, 1911: "Nemčija in Italija leta 1806". po Napoleonovem padcu pa je Avstrija dobila celotno Istro in reka Raša je postala le meja med dvema avstrijskima provincama.

Opis porečja Reka Raša nastane pri združitvi Krbunskega in Vlaškega potoka pri kraju Potpićan, na jugu Pićanskega polja. Porečje Raše je zelo kompleksno Istrska županija, Zemljepisni podatki. Najsevernejši pritok je Letajski potok, ki izvira južno od kraja Paz na višini okoli 300 m nad morjem in ki v svojem toki prejme več hudournikov. Gradinski in Krbunski potok, ki skupaj z Letajskim tvorijo Vlaški potok se stekajo na nadmorski višini 50 m. Desni pritoki so Grajanski, Gologoriški in Šviški potok, ki skupno tvorijo Krbunski potok. Od mesta imenovanega Pićanski dolnji log Raša priteče v Raški kanjon, ki je visok do 300 m in pri dnu širok 100 - 300 m ter dolg okoli 19 km. Dva kilometra pred izlivom reka prejme še levi pritok Krapanski potok, ki izvira pri Labinu.

Na desnih pritokih so trije zanimivi slapovi: Benkovski slap, pri kraju Most Pićan na Grajanskem potoku, višina okoli 16 m, Slap Sopot, pri vasi Floričići na Šviškem potoku, višina 8 m, Gologoriški slap (3 m) in jezero pri zaselku Lukačići.

Reka Raša se izliva v morje v Raškem zalivu, ki je pravzaprav od morja potopljen del doline Raše S. Božićević, R. Matijašić: Istrapedia, Raša, rijeka. Zaliv je dolg 12 km, širok tudi do 1 km.

mini|400px|center|Izliv reke Raše v Raški zaliv

Sklici

Kategorija:Reke na Hrvaškem Kategorija:Istrska županija