Za zgodovinsko-kriminalno poučni roman zakoncev Monaldi & Sorti glej: Secretum
Secretum (De secreto conflictu curarum mearum, prevajamo iz latinščine kot Skrivnost ali Moja skrivnostna knjiga, Moj skrivnostni dnevnik) je trilogija dialogov v latinščini, ki jo je Petrarka napisal nekje od 1347 do 1353, v kateri svojo vero preučuje s pomočjo svetega Avguština in "v prisotnosti gospe Resnice". Secretum je izšel šele nekaj časa po Petrarkini smrti in je bil verjetno namenjen samopreizkusu kot delu, ki ga bodo drugi nekoč objavili in prebrali; za življenja pa je bil neznan celo njegovim prijateljem, razen najzaupnejšim - med katere je štel tudi Boccaccia.
Namen "Secretum" lahko razumemo kot Petrarkov poskus, da uskladi svoj renesančni humanizem in občudovanje klasičnega sveta s svojo krščansko vero. Še posebej pomembno je njegovo zavračanje ljubezni do časnih stvari ne zato, ker bi bila grešna (znano je namreč, da je ljubil svojega dekleta s platonsko, tj. idealno in duhovno ljubeznijo), temveč zato, ker mu preprečuje, da bi spoznal večno stvarnost. S svojega stališča bolj občuduje antično filozofijo kot sodobno krščansko teologijo. Klasični pisci so tukaj tudi viri avtoritete, ki podpira krščanstvo, in "Secretum" jih pogosteje citira kot sveto pismo.
Tu gre pravzaprav za pesnikov oziroma pisateljev najbolj osebni pogovor samega sebe s svojo vestjo.
Potek
Pogovor začne Avguštin, ki Petrarka graja zaradi neupoštevanja lastne smrtnosti in pomanjkljive vere v njegove usode v posmrtnem življenju, ker se ni popolnoma posvetil Bogu. Petrarka priznava, da je pomanjkljiva pobožnosti vir njegove nesreče. On sam to pripisuje lenobi (; ); vendar vztraja pri mnenju, da je ne more premagati.
Dialog se nato preusmeri na vprašanje o navideznem pomanjkanju svobodne volje pri Petrarku in Avguštin mu razloži, da sta prav njegova ljubezen do časnih stvari (natančneje do prelepe Lavre) in iskanje posvetne slave skozi poezijo glavna vzroka, ki "njegovo voljo vežeta v diamantne verige". Webster's dictionary definition of adamant , 1828 and 1913 editions
Petrarkino vrnitev k praktičnem življenju po katoliški veri v njegovem poznejšem življenju so deloma navdihovale Avguštinove Izpovedi (Confessiones). Tako Petrarka v "Secretum"-u posnema Avguštinov slog samoizpraševanja in ostre samokritičnosti. Misli, izražene v dialogih, so v glavnem povzete po Avguštinu, zlasti o pomenu svobodne volje pri doseganju vere. Drugi pomembni vplivi so Ciceron in drugi predkrščanski misleci. Ezio Raimondi, Leggere come io l'intendo, Mondadori Bruno Scolastica, 2009. ISBN 978-88-424-5038-2
Osebe Petrarka Sveti Avguštin – eden od štirih največjih zahodnih cerkvenih učiteljev Veritas (=Resnica), ki pa ves čas ne spregovori nobene besede. Ciceron in drugi predkrščanski misleci.
Navedena dela in njihovi avtorji
Sv. Avguštin Izpovedi (Confessiones) Cicero Academica De amicitia De finibus bonorum et malorum De Senectute Epistulae ad Atticum Pro Marcello Tusculanae Disputationes Horacij Epistulae Ode Juvenal Satires Makrobij Saturnalia Ovidij Amores Epistulae ex Ponto Metamorphoses Remedia Amoris
Petrarka AfricaEpistulaePsalmi PenitentialesSeneka StarejšiDeclamationesSeneka MlajšiDe BeneficiisDe Tranquillitate AnimiEpistulaeNaturales quaestionesSvetonij Dvanajst cesarjev Terencij AndriaEunuchusPhormio VergilijEneida (=Aeneis) (26-krat)EklogeGeorgika Sveto pismo Knjiga modrosti Psalm 84 Drugo pismo Korinčanom
Glej tudi Petrarka Srednjeveška književnost Seznam italijanskih pisateljev
Sklici
Zunanje povezave William H. Draper, translator (1911). Petrarch's Secret. Text of Petrarch's Secretum'' I dialogue in English.
Kategorija:Italijanska književnost Kategorija:Dela Francesca Petrarca Kategorija:Dela leta 1350 Kategorija:Srednjeveška književnost