alt=See caption|sličica|Kitajski koledar za leto 2017 sličica|Stran kitajskega koledarja Tradicionalni kitajski koledar (znan tudi kot Agrikulturni koledar [農曆; 农历; Nónglì; 'kmetijski koledar'], nekdanji koledar [舊曆; 旧历; Jiùlì], tradicionalni koledar [老曆; 老历; Lǎolì] ali koledar Yin [陰曆; 阴历; Yīnlì; 'yin koledar']), je lunisončen koledar, ki šteje leta, mesece in dneve glede na astronomske dogodke. Na Kitajskem ga obravnava kitajski nacionalni standard GB/T 33661–2017, "Izračunavanje in razglasitev kitajskega koledarja", ki ga je izdala Kitajska administracija za standardizacijo 12. maja 2017.
Moderna Kitajska uporablja sedaj gregorijanski koledar, toda tradicionalni kitajski koledar še vedno določa datume praznikov—kot so recimo kitajsko novo leto in festival lantern—tako na Kitajskem kot v čezmorskih kitajskih skupnostih. Tradicionalni koledar tudi posebej poimenuje posebne dneve znotraj leta, katere uporabijo ljudje za izbiro "dobrih" dni za poroke, pogrebe, selitve ali otvoritve podjetja. Večerni program za novice Xinwen Lianbo v LRK še vedno pove datum v gregorijanskem in tradicionalnem koledarju.
Kot kitajske pismenke, se po različnih delih vzhodnoazijske kulturne sfere uporabljajo različne verzije koledarja. Koreja, Vietnam in otočje Ryukyu so prevzeli kitajski koledar in ga spremenili v korejski, vietnamski in ryukyjuški koledar. Glavna razlika od tradicionalnega kitajskega koledarja je drugačna uporaba poldnevnikov, ki posledično iste astronomske dogodke—in koledarske dogodke (praznike), ki temeljijo na njih—umestijo na različne dneve. Izvor v kitajskem koledarju ima tudi tradicionalni japonski koledar (ki temelji na japonskem poldnevniku), toda njegova uradna raba se je ukinila leta 1873 kot del reforme po obnovi Meidži. Koledarji v Mongoliji in Tibetu so vsrkali dele tradicionalnega kitajskega koledarja, ampak niso njegovi direktni potomci.
Dnevi se začnejo in končajo opolnoči. Meseci se pričnejo na dan mlaja (prazna luna). Leta se začnejo na drugo (ali tretjo) prazno luno po zimskem sončnem obratu. Začetek in konec vsakega meseca temelji na sončevih dobah. Šestdesetiški cikel, ki ga sestavljajo debla (干) in veje (支), se uporablja za identifikacijo leta, meseca in prestopnega meseca. Dolžina meseca se označi kot dolgo (大, dobesedno "veliko" za mesece s 30 dnevi) ali kratko (小, dobesedno "majhno" za mesece z 29 dnevi).
Struktura
Elementi Elementi tradicionalnega kitajskega koledarja so:
Dan, od ene polnoči do druge Mesec, obdobje od ene prazne lune do druge. Tako imenovani sinodski mesec je dolg okoli dni. Datum, ko se dan zgodi v mesecu. Dnevi so označeni v zaporedju od 1 do 29 (ali 30). Leto, čas za en obrat Zemlje okoli Sonca. Meri se od prvega dneva pomladi (lunisončno leto) ali zimskega sončnega obrata (sončno leto). Leto traja okoli dni. Zodiak, leta ali 30° na ekliptiki. Zodiak je dolg okoli dni. Sončeva doba, leta ali 15° na ekliptiki. Sončeva doba je dolga okoli dni. Koledarski mesec, ko se mesec zgodi znotraj leta. Nekateri meseci se lahko ponovijo. Koledarsko leto, ko se določi začetek in konec leta. Leto se začne na prvi dan pomladi, ki ga definira druga (včasih tretja) prazna luna po zimskem solsticiju. Koledarsko leto lahko traja 353–355 ali 383–385 dni.
Kitajski koledar je lunisončni, kar je podobno indijskemu in hebrejskemu koledarju.
Dan alt=See caption|sličica|Pojasnilna karta za tradicionalni kitajski čas Kitajska je uporabljala zahodni sistem ura-minuta-sekunda za razdelitev dneva od dinastije Čing. Vmes so se uporabljali še razni sistemi. Sistemi z večkratniki od dvanajst in deset so bili najbolj popularni, saj so se enostavno šteli in poravnali z Nebesnimi debli in Zemeljskimi vejami.
Mesec Meseci so definirani s časom med dvema mlajema, ki traja povprečno dni. Ne obstaja določena vrednost dolžine meseca za vsak kitajski mesec, torej ima lahko prvi mesec 29 dni (kratki mesec, ) v nekaterih letih in 30 dni (dolg mesec, ) v ostalih letih.
Imena mesecev Lunarni meseci so se izvorno poimenovali po naravnih fenomenih. Trenuten dogovor uporablja za imena mesecev številke. Vsak mesec je tudi povezan z eno izmed dvanajstih Zemeljskih vej. Številka mesecaZačetek meseca po gregorijanskem koledarjuFenološko imeIme Zemeljske vejeSodobno ime121. januar – 20. februar *. Mesec pegazovega kvadrata220. februar – 21. marec *杏月; xìngyuè; 'mesec marelice'卯月; mǎoyuè; 'mesec zajca'二月; èryuè; 'drugi mesec'321. marec – 20. april *桃月; táoyuè; 'mesec breskve'辰月; chényuè; 'mesec zmaja'三月; sānyuè; 'tretji mesec'420. april – 21. maj *梅月; méiyuè; 'mesec cveta slive'巳月; sìyuè; 'mesec kače'四月; sìyuè; 'četrti mesec'521. maj – 21. junij *榴月; liúyuè; 'mesec granatnega jabolka'午月; wǔyuè; 'mesec konja'五月; wǔyuè; 'peti mesec'621. junij – 23. julij *荷月; héyuè; 'lotusov mesec'未月; wèiyuè; 'mesec koze'六月; liùyuè; 'šesti mesec'723. julij – 23. avgust *蘭月; 兰月; lányuè; 'mesec orhideje'申月; shēnyuè; 'mesec opice'七月; qīyuè; 'sedmi mesec'823. avgust – 23. september *桂月; guìyuè; 'mesec dišečega oljkovca'酉月; yǒuyuè; 'mesec petelina'八月; bāyuè; 'osmi mesec'923. september – 23. oktober *菊月; júyuè; 'mesec krizanteme'戌月; xūyuè; 'mesec psa'九月; jiǔyuè; 'deveti mesec'1023. oktober – 22. november *露月; lùyuè; 'vlažni mesec'亥月; hàiyuè; 'mesec prašiča'十月; shíyuè; 'deseti mesec'1122. november – 22. december *冬月; dōngyuè; 'zimski mesec'; 葭月; jiāyuè; 'mesec trsja'子月; zǐyuè; 'mesec podgane'冬月; shíyīyuè; 'enajsti mesec'1222. december – 21. januar *冰月; bīngyuè; 'ledeni mesec'丑月; chǒuyuè; 'mesec vola'臘月; 腊月; làyuè; 'zadnji mesec'
Gregorijanski datumi so približki in se morajo uporabljati pazljivo. Veliko let ima prestopne mesece. Primer je 2020, ki ima prestopni 4. mesec.
Sončeva doba Sončevo leto (歲; 岁; Suì) je čas med dvema zimskima solsticijema in se deli na 24 sončevih dob, ki so znane kot jié qì (節氣). Vsaka doba predstavlja 15° ekliptike. Dobe označujejo zahodne in kitajske letne čase, pa tudi ekvinokcije, solsticije in ostale kitajske dogodke. Sode sončeve dobe (označene z "Z") so glavne, lihe (označene z "J") pa so stranske. Sončevi dobi qīng míng (清明) 5. aprila in dōng zhì (冬至) 22. decembra se na Kitajskem praznujeta. +24 Jié Qì (節氣)ŠteviloImeKitajsko imeDogodekDatumJ1Lì chūn立春Začetek pomladi4. februarZ1Yǔ shuǐ雨水Deževnica19. februarJ2Jīng zhé驚蟄；惊蛰Prebujanje žuželk6. marecZ2Chūn fēn春分Marčevsko enakonočje21. marecJ3Qīng míng清明Čista svetloba5. aprilZ3Gǔ yǔ谷雨Žitni dež20. aprilJ4Lì xià立夏Začetek poletja6. majZ4Xiǎo mǎn小滿；小满Zrelo žito21. majJ5Máng zhòng芒種；芒种Žito v ušesu6. junijZ5Xià zhì夏至Junijski sončev obrat22. junijJ6Xiǎo shǔ小暑Rahla vročina7. julijZ6Dà shǔ大暑Velika vročina23. julijJ7Lì qiū立秋Začetek jeseni8. avgustZ7Chǔ shǔ處暑；处署Meja vročine23. avgustJ8Bái lù白露Bela vlaga8. septemberZ8Qiū fēn秋分Septembrsko enakonočje23. septemberJ9Hán lù寒露Hladna vlaga8. oktoberZ9Shuāng jiàng霜降Začetek mraza24. oktoberJ10Lì dōng立冬Začetek zime8. novemberZ10Xiǎo xuě小雪Rahel sneg22. novemberJ11Dà xuě大雪Velik sneg7. decemberZ11Dōng zhì冬至Decembrski sončev obrat22. decemberJ12Xiǎo hán小寒Rahel mraz6. januarZ12Dà hán大寒Velik mraz20. januar
Glej tudi
Pretvorna tabela kitajskega koledarja Kitajska kultura Kitajski števniki Vzhodnoazijsko štetje let Horologija Guo Šoudžing, astronom, ki je odgovoren za koledarsko reformo v 13. stoletju Seznam azijskih praznikov Seznam korejskih tradicionalnih festivalov Uradni kitajski prazniki Tradicionalno kitajsko štetje časa
Opombe
Sklici
Nadaljnje branje
Ho, Kai-Lung (何啟龍) (2006). "The Political Power and the Mongolian Translation of the Chinese Calendar During the Yuan Dynasty". Central Asiatic Journal 50 (1). Harrassowitz Verlag: 57–69. https://www.jstor.org/stable/41928409.
Zunanje povezave
Koledarji
Kitajski meseci Gregorijansko-lunarna koledarska leta (1901–2100) Kitajski koledar in prazniki Kitajski koledar z dobrimi dnevi Online Kitajski koledar
Pretvorba datumov
2000-letni kitajsko-zahodni pretvornik Od leta 1 do 2100. Uporaben za zgodovinske raziskave. Za uporabo vnesi zahodno leto 年, mesec 月, dan 日 v spodnji vrstici in klikni na 執行. Zahodno-kitajski pretvornik
Pravila
Matematika kitajskega koledarja Struktura kitajskega koledarja
Kategorija:Kitajska kultura Kategorija:Kitajska astronomija