Šen Kuo (kitajsko: 沈括; pinjin: Shen Kuo) znan tudi kot Šen Gua, vljudnostno ime Cundžong (存中) ali pod psevdonimom Mengči (dandanes pogosto tudi Mengši) Veng (夢溪翁)Yao (2003), 544., kitajski znanstvenik in državnik dinastije Song (960–1279), * 1031, Čjantang (danes Hangdžov), dinastija Song, † 1095, Rundžov (danes Džedžjang, dinastija Song. Bil je matematik, astronom, meteorolog, geolog, entomolog, anatom, klimatolog, zoolog, botanik, farmakolog, medicinski znanstvenik, agronom, arheolog, etnograf, kartograf, geograf, geofizik, mineralog, enciklopedist, vojaški general, diplomat, hidrotehnik, izumitelj, ekonomist, akademijski kancler, finančni minister, državni inšpektor, filozof, umetnostni kritik, pesnik in glasbenik.
Življenje Njegov oče je bil Šen Džov, materin dekliški priimek pa je bil Hsu. Šenov oče je bil ob njegovem rojstvu star približno 53 let, njegova mati pa 45 let. Oče je bil vladni uradnik, ki je imel položaj v veliko različnih provincah preden je končal svojo kariero kot uradnik, v prestolnici Kajfeng. Mati je igrala izjemno pomembno vlogo pri vzgoji svojega sina, saj je bila zaslužna za njegovo prvo izobrazbo.
Ko je bil Šen Kuo star približno devet let, se je s svojim očetom začel seliti po državi. Oče je bil vključen v skrb za plovne poti, kanale ter nadzor nad večjimi gradbenimi projekti, odgovornost pa naj bi imel tudi v kmetijstvu. Mladi Šen Kuo se je veliko naučil z opazovanjem očeta pri delu in se je od njega tudi veliko naučil.
Vang Anši je bil lokalni upravnik, ki ga je Šen Džov spoznal in občudoval. Bil je 10 let starejši od Šena in kmalu je Šen Kuo začel občudovati njegove administrativne sposobnosti in idealizem. Ko je njegov oče leta 1051 umrl, je Vang Anši sestavil njegov epitaf. Kot sin uradnika je lahko Šen Kuo po smrti očeta postal uradnik, brez da bi opravil formalne izpite. Na prvo manjše uradniško mesto je bil imenovan leta 1054, kmalu pa je delovno mesto dobil tudi drugje.
Številne krize, notranji upori, napadi zavojevalcev, ki so prestopili meje in upadanje blaginje v Šenovem času so pripomogle k izvajanju reform, ki so jih zagovarjali novomiselni uradniki. Šenu je tako uspelo napredovati po upravnih pozicijah. Šen se je izkazal za izjemno sposobnega človeka. Uspešno je sodeloval je v številnih projektih pri nadzoru vode, ki je bile v tem času na Kitajskem velik problem. Z gradnjo odtokov in nasipov je pridobil velik rodovitnih kmetijskih zemljišč.
Po opravljenih državnih izpitih leta 1063 se je Šen zaposlil pri guvernerju Džang Chuju, ki je v njem takoj prepoznal talent za uradništvo, zato ga je priporočil za sestanek na sodišču v prestolnici Kajfeng v provinci Honan.
Cesar Džen-Tsung je leta 1064 umrl in na njegovo mesto je prišel Jingdzong, ki je vladal do leta 1068, ko je Šendzong prevzel oblast. Šen je bil opredeljen kot eden od osemnajstih članov močne reformatorske skupine Vanga na sodišču.
Medtem ko je Šen delal kot uradnik v provincah, se je lotil številnih zelo uspešnih projektov, vendar se je v prostem času posvečal tudi študiju astronomije, znanosti o koledarjih in matematiki. Leta 1072 je bil imenovan za direktorja astronomskega urada. Po tradiciji je bil po prihodu novega cesarja narejen nov koledar. Po zamenjavi vladarja je novi kitajski cesar izbral nov uradni koledar in tako oznanil novo obdobje. Leta 1068 Je dobil nalogo izdelave novega koledarja Šen Kuo. Načrtoval je ambiciozne načrte za reorganizacijo astronomskega urada in zbiranje potrebnih astronomskih podatkov. Vzpostavil je program, ki je meril položaj Lune in planetov, trikrat na noč pa je pet let načrtoval natančne koordinate nebesnih teles. Vendar je moral v astronomskem uradu odpustiti šest uslužbencev, za katere je ugotovil, da ponarejajo podatke. Zaradi neučinkovitosti osebja je bil koledar manj natančen, kot bi moral biti, a je kljub temu leta 1075 za približno 20 let prišel v veljavo.
Šen je še naprej izvajal projekte v podporo Vangovemu programu reform, nadzoroval je projekte kontroliranja nivoja vode, organiziral vojaške zadeve poleg tega pa potoval po provincah, in svetoval lokalnim upravnikom. Iz lesenih plošč je ustvaril reliefe območij, ki jih je obiskal, za kar je uporabljal žaganje, pomešano z lepilom in stopljenim voskom. Leta 1075 se je lotil prenove obrambne strategije države pri čemer je bil uspešen pri pogajanjih s plemeni Khitan na severu, ki so grozila z napadom. S svojim poznavanjem zgodovine je preprečil njihov vdor na kitajsko ozemlje in tja prinesel mir. Šen se je leta 1077 vrnil v prestolnico Kajfeng je imenovan za finančnega komisarja na cesarski akademiji. Njegova dela o teoriji ponudbe in povpraševanja, ki so nastala med opravljanjem te funkcije, so bila izjemnega pomena. Pisal je o metodah napovedovanja cen, ponudbi valut, nadzoru cen, tržnih posegih in drugih temah, ki jih do današnjih časov niso nikoli več tako podrobno preučevali.
Jeseni leta 1077 so ga po krivem obtožili nepoštenega delovanja. Kljub temu, da je bil Šen izjemen pri uradovanju na številnih področjih se na olitičnem ni znašel. Ker je bil njegov politični zaveznik Vang od jeseni 1076 je bil Šen proti obtožbam nemočen.
Šen je bil poslan v provinco Šanši kot komisar za prefekturne in vojaške zadeve. Tam je leta 1081 organiziral napad proti Tangutom, pri čemer je osvojil več vojaških zmag in razširil oblast dinastije Sung nad novima območja. Cesar je bil nad zadovoljen s Šenovim delom, zato mu je Šen poslal predloge za okrepitev regije. Šenovi nasprotniki so poskrbeli, da so bili njegovi načrti razveljavljeni. Namesto njegovih so bili uporabljeni načrti za utrdbe, ki so bile po Šenovem mnenju popolnoma ne koristne. V napadu Tangutov so bile Songove čete tako poražene in utrpeli so veliko izgub. Čeprav Šen za poraz ni bil odgovoren so ga dali izgnati.
Po izgonu je začel pisati znanstvena dela. Ker mu je bilo prepovedano sodelovanje na uradnih prireditvah in je moral živeti v hišnem priporu, se je lahko svobodno lotil znanstvenega dela. Delal je pri projektu, ki ga je začel na cesarjevo prošnjo že leta 1076, lotil se je izdelave zemljevidov celotnega kitajskega ozemlja. Izdelal je 23 zemljevidov, vseh narisanih v merilu 1: 900.000. Zemljevidi so imeli velik vojaški, pa tudi znanstveni pomen, zato je bil njegov projekt v velikem vladnem interesu. Po šestih letih hišnega pripora, je Šen smel živeti v kraju, ki si ga je sam izbral. Leta 1086 se je Preselil v nepremičnino na obrobju mesta Džjangsu (Džendžjang). Kraj je poimenoval Mengši (Sanjski potok). Kasneje leta 1086 je prejel pomilostitev in državno. Zadnjih sedem let svojega življenja je preživel osamljeno v Mengšiju.
Dela Civilna služba Največ vpliva na življenje Šen Kua sta imeli znanost in tehnologija. V znanosti je bil dejaven v takšnem obsegu, kakršnega si v tamkajšnji Evropi niso mogli niti predstavljati. Šenovo dejavnost in raziskovanje je v večini usmerjala njegova uradniška služba.
Šen je svoje zgodnje inženirske podvige začel v splošni upravi vendar je bil njegov talent kmalu prepoznan tudi drugje. Kljub temu se je njegov poizkus uvajanja sprememb v znanosti končal z osebno katastrofo. Zaradi njegove politične neizkušenosti, so ga namreč porazili njegovi politični in znanstveni tekmeci. Poleg tega pa so ga njegovi podrejeni na astronomskem uradu, zaradi njegovih prevelikih zahtev imeli za prezahtevnega.
Njegova javna služba je imela osnovo v znanosti in tehnologiji praktično pa je vključevala tudi nekatere discipline, kot sta matematična astronomija in opazovalna astrologija. Šenovo raziskovanje so vodila njegova lastna zanimanja. Od njega so v mladosti pričakovali le površno poznavanje tehničnih zadev. Šenov vzpon v politiki je poskrbel za ravnotežje z njegovim študijem in znanstvenim raziskovanjem. Po mnenju zgodovinarjev je bila širina njegovega znanja prav zaradi tega tako velika, da je lahko pisal monografije in s svojimi kratkimi zapiski dopolnjeval kitajsko znanje o naravnih pojavih. Odvračanje pozornosti je vidno skozi vse njegove spise: kljub obetavnim študijam; je moral neprestano braniti in zagovarjati svoje tehnično dovršene predloge, saj so jih njegovi politični nasprotniki zavračali. Kar ga je na njegovi karierni poti zelo omejevalo.
Medicina Do Šenovega časa je medicina močno temeljila na klasični tradiciji. Glavni cilj medicinskega raziskovanja je bil obnoviti znanje, za katerega so medicinski učenjaki menili, da je bilo shranjeno v najstarejših spisih in ne odkrivanje novih pojavov. Zgodnje klasiki so tako veljali za glavni vir znanja o medicini. Strokovnjaki iz področja medicine so nove primere bolezni primerjali s tistimi iz spisov in na podlagi ugotovitev dajali diagnoze. Kar je veljalo tudi za do tedaj š ne obravnavane primere bolezni. Nove metode zdravljenja so v stare spise sproti dopolnjevali vladni odbori, kar je povečalo ugled medicinskega študija. V tem času se je veliko ljudi začelo ukvarjati z medicino. Začetna motivacija je bilo pogosto slabo osebno zdravje ali želja po služenju bolnim staršem.
Šen je svoj študij medicine začel zgodaj. Kritiziral je metode diagnoze svojih sodobnikov. Sodobna miselnost in izobraževanje v kitajski dinastiji Song sta pripomogla k povečanju števila praktikantov in študentov medicine. Ko je sodobna medicina začela izpodrivati tradicionalno zdravilstvo (kar se je dogajalo predvsem samo v mestih). Novi amaterski znanstveniki medicine so v vse večjem obsegu kritizirali tradicionalno zdravilstvo. Šenov najpomembnejši prispevek k medicini je bilo njegovo zagovarjanje učenja iz lastnih izkušenj, ki se do tedaj ni dosti prakticiralo, saj je praksa temeljila na posnemanju načina zdravljenja iz starih zapisov. Šen je ovrgel vse recepte za zdravila, za katera je ugotovil, da nimajo učinka, tistim ki pa so se izkazala za uspešna je priložil opis okoliščin, v katerih je zdravljenje uspelo. Navedel je veliko natančnih opisov učinkovin živalskega, rastlinskega in mineralnega izvora. Številne njegove kritike in izboljšave so bile vključene tudi v kasnejše zbirke kot je Materia medica, Šenovo pisanje pa je nekaj desetletij pozneje spodbudilo tudi delo velikega farmakološkega kritika Kuo Zongshija v delu Bencao ren.
Šen v spisu o splošni medicini zavrne prepričanje, da se v grlu nahajajo tri cevi - kot je na primer zapisano v prvi knjigi z risbami notranjih organov. Njegov podporni argument je preprosto razmišljanje: "Če sta tekočina in trdna snov združeni, kako se lahko v ustih razvrstita v dve žreli?" Tako je sapnik videl kot začetek mreže za distribucijo vitalne energije, ki se prenaša skozi telo. Požiralnik pa kot cev, ki transportira hranilne snovi v želodčno votlino, kjer se začne razgradnja.
Sestavek, ki ga je napisal Šen Kuo v nekaj sto besedah opisuje zorenje rastlin z opisom: okoljskih vplivih, potrebnih za pravilno rast: nadmorska višina; podnebje; za udomačene zdravilne rastline pa tudi času sejanja in. Ta sestavek ni le spodbudil udomačevanja zelišč z vseh koncev Kitajske temveč je pripomogel tudi k razširitvi trgovske mreže z zelišči.
Matematika Teoretična matematika na Kitajskem ni obstajala, matematika je služila reševanju problemov iz realnega sveta. Numerologija se je ukvarjala s pomenom in ne lastnostmi števil. Računanje se je uporabljalo pri številnih upravnih, računovodskih in drugih vsakdanjih opravilih. Samo nekateri problemi, ki jih je Šen predstavil v svojem delu Mengši bitan, niso imeli uporabne vrednosti, saj se šen z abstraktnimi nalogami ni veliko ukvarjal.