Gibanje Svoboda (kratica GS, skrajšano Svoboda) je slovenska politična stranka, ki se opredeljuje kot sredinska do levosredinska in zastopa ideje zelene politike ter liberalizma. Ustanovljena je bila 26. januarja 2022 kot naslednica Stranke zelenih dejanj (Z.DEJ). Na januarskem kongresu je bil kot prvi predsednik nove stranke v nastanku izvoljen Robert Golob, ki je stranki nadel novo identiteto ter ime Gibanje Svoboda. Ta v ospredje svojega političnega delovanja postavlja svobodo, zeleni prehod, ljudi, odprto družbo, zaupanje, spoštovanje, skupnost, kulturo dialoga ter odgovorno sodelovanje.
Stranka je zmagala na prvih državnozborskih volitvah po ustanovitvi, aprila 2022. Osvojili so 41 poslanskih mest, kar je rekord v zgodovini samostojne Slovenije. Predsednik stranke Robert Golob je od predsednika republike nato prejel mandat za sestavo 15. vlade Republike Slovenije, ki je prisegla 1. junija 2022. K stranki sta se kmalu po volitvah pripojili tudi stranki Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek, že pred tem pa je Golob vidnim članom stranke podelil položaje v svoji vladi.
Zgodovina
Z.DEJ (2021–2022) sličica|147x147_pik|Logotip Z.DEJ Jure Leben, nekdanji minister za okolje in prostor v vladi Marjana Šarca, je namen ustanovitve stranke napovedal januarja 2021 v oddaji Studio City. Stranka je bila ustanovljena 8. maja 2021, za njenega prvega in zadnjega predsednika je bil izbran ustanovitelj stranke Jure Leben. Stranka naj bi kot zelena z okoljskimi ukrepi iskala ravnovesje med industrijskim napredkom in ohranitvijo okolja. Za prvega predsednika je bil izvoljen Jure Leben, podpredsednik pa je postal Gregor Erbežnik. Vodstvo je volilo 119 delegatov.
Stranka v sledečih mesecih ni beležila večje podpore v javnomnenjskih raziskavah. Januarja 2022 je Leben napovedal umik iz vrha stranke in politike, saj se bo posvetil zasebnemu življenju.
Nastanek Gibanja Svoboda (januar 2022) 24. januarja 2022 je Robert Golob, takrat še predsednik uprave podjetja GEN-I, napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke v zatonu, preobrazbo le-te in preimenovanje v Gibanje Svoboda.
Kongres je potekal 26. januarja 2022, za predsednika je bil izvoljen Robert Golob, za podpredsednico pa Urška Klakočar Zupančič. Predsednica sveta stranke je postala Mirta Koželj. generalni sekretar stranke pa Matej Arčon. Da bi se stranka obranila podtaknjenih članov in poskusov sovražnega prevzema stranke je bilo kot predpogoj za včlanitev v stranko določeno jamstvo dveh obstoječih članov stranke, z vsemi poslanskimi kandidati pa naj bi Golob predhodno opravil osebni razgovor. V stranko sta vstopila tudi nepovezana poslanca Janja Sluga (prej SMC) in Jurij Lep (prej DeSUS). Golob je po izvolitvi dejal, da so se pripravljeni povezovati s Koalicijo ustavnega loka (kratica KUL), ki je njihov »naravni zaveznik«. 1. februarja se je odzval na skupni sestanek s strankami KUL.
17. februarja sta se sestala predsednika strank Gibanje Svoboda in LIDE; voditelja strank sta se odločila, da njuni stranki ne bosta oblikovali skupne liste, a da ostaja možnost, da bo na kandidatni listi stranke Gibanje Svoboda nastopil kdo iz stranke Lide. alt=Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022|sličica|270x270px|Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022 V soboto, 19. marca 2022 je potekala volilna konvencija stranke, na kateri je stranka predstavila svoj program za volitve ter kandidatno listo. Med njimi so tudi nekatera znana imena, in sicer nekdanji boksar Dejan Zavec, novinarka RTV Slovenija Mojca Šetinc Pašek, župan Tržiča Borut Sajovic, strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič ter ortoped Danijel Bešič Loredan.
Zmaga na volitvah (april 2022) Svoboda se je na javnomnenjskih raziskavah na vrhu izmenjevala s Slovensko demokratsko stranko, bližje volitvam pa je nekoliko povedla. Na volitvah, 24. aprila 2022, je stranka zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest, kar je rekordno število poslancev ene stranke v zgodovini Republike Slovenije. Prav tako je Gibanje Svoboda postalo prva stranka, ki je osvojilo več kot 400.000 glasov. Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem in istega dne še s predsednico SD Tanjo Fajon. Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama Koalicije ustavnega loka, ki sta ostali zunaj parlamenta - Stranka Alenke Bratušek in Lista Marjana Šarca. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.
Ob konstituiranju državnega zbora, 13. maja 2022, je bila za predsednico Državnega zbora Republike Slovenije izvoljena Urška Klakočar Zupančič. Vodenje poslanske skupine Svoboda je prevzel predsednik stranke Robert Golob in se tudi udeležil posvetovanj pri predsedniku republike o kandidatih za mandatarja. 25. maja 2022 je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade Republike Slovenije. Vodenje poslanske skupine je ob tem prevzel Borut Sajovic, za namestnici pa sta bili izbrani Tamara Kozlovič in Tereza Novak.
Združitev s SAB in LMŠ (junij 2022) Po dobljenih volitvah je predsednik vlade Robert Golob kot posledico sodelovanja s strankami Koalicije ustavnega loka za ministra med drugim predlagal predsednika zunajparlamentarnih strank Alenko Bratušek in Marjana Šarca. Nekaj dni kasneje so razglasili namero o združitvi levosredinskega prostora, s čimer bi se stranki Stranka Alenke Bratušek (SAB) in Lista Marjana Šarca (LMŠ) združili z Gibanjem Svoboda zaradi skupnih ciljev ter neuspeha razdrobljenih strank SAB in LMŠ na volitvah. Stranki sta ločeno pripojitev h Gibanju Svoboda izglasovali v mesecu juniju.
2026 : Odhod v opozicijo V zadnjih tednih volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami leta 2026 je glede na meritve javnega mnenja Gibanje Svoboda zaostajalo za vodilno Slovensko demokratsko stranko, v zadnjih dneh pa sta se stranki izenačili. Na volitvah je Svoboda prejela največ glasov med strankami, in sicer 338.102 oz. 28.66 odstotka glasov, kar je manj kot odstotek prednosti pred SDS. Svobodi je pripadlo 29 poslanskih mest, od volitev leta 2022 jih je tako izgubila dvanajst. Vodenje poslanske skupine v 10. sklicu državnega zbora je prevzel Borut Sajovic.
Golob je na prve uradne pogovore o oblikovanju nove vlade povabil v prvem tednu po volitvah, in sicer stranke, ki jih je označil za demokratične. Slovenska demokratska stranka ni bila povabljena, zavezništvo NSi+SLS+FOKUS se vabilu zaradi politik Golobove vlade ni odzval, ostale stranke Socialni demokrati, Levica in Vesna, Demokrati in Resni.ca so prišle. Golob je kasneje začel uporabljati tudi termin »vlada narodne enotnosti«. Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Partnerji so se dogovorili za nadaljnje pogovore, a da mora Svoboda konkretizirati svoje izhodiščne točke. Pripravljala jih je med velikonočnimi prazniki. Trojček NSi+SLS+FOKUS so vnovič pozvali k sodelovanju v pogovorih, saj da so vse stranke, uvrščene v parlament, dolžne spoštovati voljo volivcev.
17. aprila je Anže Logar, predsednik stranke Demokrati, sporočil, da zaključujejo koalicijska pogajanja z Robertom Golobom, saj da je delovanje Svobode, ki da je želela v sklenitev dogovora prisiliti poslance Demokratov, "Šlo čez meje normalnega političnega dialoga," pri tem pa je Golobovo sestavljanje koalicije primerjal s tistim iz leta 2011, ko je bil mandatar Zoran Janković. Golobu nato vlade ni uspelo sestaviti, Svoboda, SD in Levica pa so odšle v opozicijo. 16. vlada Republike Slovenije, ki jo vodi Janez Janša, je prisegla 4. junija 2026.
Vlada v senci 7. julija 2026 je Robert Golob napovedal ustanovitev tako imenovane vlade v senci, v kateri bi pod njegovim vodstvom sodelovali tako politični kot nepolitični predstavniki. Po Golobovih besedah bi v več skupinam ustvarjali predloge ukrepov, ki bi bili alternativni ukrepom četrte Janševe vlade. V vlado v senci je Svoboda povabila še stranke SD, Levica in Prerod, a so vse vabilo zavrnile. Prvo zasedanje vlade v senci je potekalo 13. septembra 2026. Pri tem so področja razdelili na več resorjev, ki so jih vodili:
Robert Golob: predsednik vlade v senci in koordinator področja za zdravstvo ter dolgotrajno oskrbo. Alenka Bratušek: starejši, socialna varnost in demografija Vinko Logaj: mladi in znanje Klemen Boštjančič: gospodarstvo, konkurenčnost in javne finance Jure Leben: okolje, energetika in infrastruktura Matej Grah: red, varnost in mir
Delovanje v vladi Glej članek: 15. vlada Republike Slovenije
10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje (UKOM) odstopil Dragan Barbutovski. Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela. Na mestu direktorja ga je na predlog Roberta Goloba zamenjala Petra Bezjak Cirman, novinarka, predsednica Sveta delavcev RTV Slovenija in žena novinarja Necenzurirano.si Primoža Cirmana. Istega dne so mediji sporočili, da naj bi sodelavka za stike z javnostjo Gibanja Svoboda postala Vesna Vuković, novinarka in soustanoviteljica portala Necenzurirano.si. Nekaj dni prej je Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine, ki jo vodi Mojca Šetinc Pašek, na mesto strokovnega sodelavca imenovala tudi Tomaža Modica, novinarja portala Necenzurirano.si. Slovenska demokratska stranka je zahtevala njegovo izločitev, saj se preiskava loteva tudi poslovanja na portalu Siol.net, ki je v lasti Telekoma Slovenija, ki je prav tako del problema, ki ga naslavlja preiskovalna komisija. SDS je dodal tudi, da je portal Necenzurirano.si, kjer je takrat deloval Modic, medij pod okriljem medijskega tajkuna Martina Odlazka, prav tako je v preteklosti prihajalo do finančnih povezav s podjetjem GEN-I, katerega upravo je dolga leta vodil predsednik vlade Robert Golob. Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da želi SDS že pred začetkom dela diskreditirati preiskovalno komisijo.
26. novembra 2022 se je stranka po treh tednih težav z dostopom odločila, da aplikacije Twitter ne bo več uporabljala, saj je ne potrebuje.
Razhod z ministrom Loredanom Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija 2023 potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. Mandat mu je uradno prenehal 13. julija, ko se je z njegovim odstopom seznanil državni zbor. Bešič Loredan bi se sicer lahko vrnil v poslanske klopi, saj mu pripada mesto nadomestnega poslanca ministra Mateja Arčona. Bešič Loredan Državni volilni komisiji na več pozivov ni sporočil, ali bo prevzel poslanski sedež. 8. avgusta je sporočil, da se umika iz politike.
Izključitev dveh članov iz stranke