Ornitishiji ali ornitišiji (znanstveno ime Ornithischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani zavrishiji (Saurischia). Ornitishije definiramo kot izumrli klad pretežno rastlinojedih dinozavrov, ki jih določa tudi značilna zgradba medenice, zelo podobne ptičji. Tradicionalno so ornitishiji, Ornithischia, veljali za red. Ime Ornithischia, ali "takšen s ptičjim okolčjem", izraža prej omenjeno podobnost in izvira iz grščine, kjer () pomeni "ptičji" in (), množina , predstavlja "kolčni sklep". Kljub temu so ptiči le bežno sorodni z ornitishiji, saj spadajo med teropode, ki so pripadniki zavrishijev. Dve večji skupini ornitishijev, ankilozavri in cerapodi, sta preživeli vse do kredno-terciarnega izumrtja (okoli 65 milijonov let nazaj).

Med bolje poznane ornitishije, ki jih definirajo dobro znane anatomske prilagoditve, spadajo rogati ceratopsi (Ceratopsia), kot denimo triceratops, oklepljeni dinozavri (Thyreophora), kot na primer stegozavri (Stegosauria) in ankilozavri (Ankylosauria), pahikefalozavri (Pachycephalosauria) in ornitopodi (Ornithopoda). Strokovnjaki imajo zanesljive dokaze, da so mnoge skupine ornitishijev živele v čredah, ki so bile mnogokrat deljene po starosti osebkov, pri čemer so mlade živali tvorile lastne, od odraslih neodvisne skupine. Vsaj nekateri dinozavri naj bi bili deloma pokriti z nitastim in mehkim zunanjim delom integumenta (strukturami, podobnimi lasem ali perju). Delež paleontologov meni, da naj bi se pri določenih rodovih ornitishijev (Psittacosaurus, Kulindadromeus, Tianyulong) pojavljala tudi primitivna peresa.

Opis Leta 1887 je britanski paleontolog Harry Seeley razdelil takson Dinosauria na dva klada (monofiletski skupini): Ornithischia in Saurischia. Predvsem ornitishiji so s fosilnimi ostanki in molekularnimi analizami dobro podprt klad. Med najbolj prepoznavne značilnosti ornitishijev spadata ptičje oblikovano okolčje in kljunu podobna struktura na gobcu, tako imenovan predentarij.

"Ptičji kolk"

Medenica ornitishijev je bila opistopubična, kar pomeni, da je bila sramnica (os pubis) obrnjena navzdol in nazaj (torej posteriorno) ter vzporedno s sednico (ischium ali os ischii). Hkrati je imela črevnica (illium ali os illium) naprej obrnjen izrastek (tako imenovan preacetabularni izrastek), ki je podpiral področje trebuha. Na tak način je celotna struktura izgledala štiridelno. Po drugi strani je medenica zavrishijev propubična, kar pomeni, da je sramnica obrnjena naprej (torej anteriorno), kot je značilno za zgodnje plazilce.

Opistopubična medenica se je pri dinozavrih razvila neodvisno vsaj trikrat (pri ornitishijih, ptičih in zavrishijih skupine Therizinosauria). Nekateri trdijo, da naj bi se ta razvoj zgodil kar štirikrat, četrtič v kladu dromeozavridov (Dromaeosauridae). Drugi paleontologi za dromeozavride pravijo, da so mezopubični.

Predentarij Vsem ornitishijem je skupna posebna kost, ki se imenuje predentarij. Ta neparna kost je bila nameščena na prednjem delu spodnje čeljusti, kjer je služila kot nadaljevanje spodnje čeljustnice (dentarij). Skupaj s premaksilo (zgornjo čeljustnico) je predentarij tvoril kljunu podobno strukturo, ki je bila namenjena razkosavanju rastlinskega materiala. Leta 2017 sta Baron in Barrett predlagala, da naj bi rod Chilesaurus predstavljal zgodnje ornitshije, ki še niso imeli predentarija.

Klasifikacija Klad ornitishijev zajema vse dinozavre, ki so bolj sorodni vrsti Triceratops horridus kot bodisi domačemu vrabcu bodisi vrsti Saltasaurus loricatus. Takson Genasauria združuje klada Thyreophora in Neornithischia. V Thyreophora spadajo stegozavri (Stegosauria) in ankilozavri (Ankylosauria). V skupino Neornithischia uvrščamo več osnovnih (bazalnih) taksonov, Marginocephalia (ceratopsi, Ceratopsia, in pahikefalozavri, Pachycephalosauria), in ornitopodi, Ornithopoda (vključujoč račjekljune hadrozavride, Hadrosauridae, kot je denimo Edmontosaurus). Cerapodi (Cerapoda) so razmeroma novo definirana skupina.Sereno, P.C. (1986). "Phylogeny of the bird-hipped dinosaurs (order Ornithischia)". National Geographic Research. 2 (2): 234–256.

Spodaj so prikazani kladogrami Serena, Butlerja in sodelavcev, ter Dieudonné in sodelavcev, omejeni na glavne klade Ornithischia, Heterodontosauridae, Lesothosaurus in Pisanosaurus.

Sereno, 1986

Butler et al., 2008

Dieudonné et al., 2021

Točna uvrstitev ornitishijev v sistem dinozavrov za zdaj še ni dorečena. Tradicionalno se skupino Ornithischia dojema kot sestrsko skupino klada Saurischia (kamor spadajo teropodi, Theropoda, in zavropodomorfi, Sauropodomorpha). Nasprotno so bili ornitishiji v alternativni hipotezi, predlagani s strani Barona, Normana in Barretta leta 2017, obravnavani kot sestrska skupina zavrishijev, s katerimi naj bi tvorili klad (monofiletsko skupino) Ornithoscelida.

Paleoekologija Med ornitishiji se pojavljajo tako dvonožni (bipedalni) kot tudi štirinožni (tetrapodni) dinozavri; sama telesna drža naj bi se spremenila vsaj trikrat v evolucijski zgodovini ornitišijev. Najprimitivnejši ornitishiji naj bi bili sposobni premikanja s pomočjo obeh načinov.

Večina ornitshijev je bila rastlinojedih. Po mnenju nekaterih naj bi bila prav rastlinska prehrana ena izmed glavnih značilnosti, ki nekega dinozavra klasificira kot ornitishija (manjši delež herbivorov je sicer spadal med zavrishije). Hkrati naj bi bil pojav opistopubične medenice povezan z razvojem velikega želodca (ali želodcev) in dolgega črevesja, ki sta ornitišijem omogočila učinkovitejšo prebavo rastlinskega materiala. Vsi ornitishiji pa niso bili rastlinojedi; nekaj skupin, kot so denimo heterodontozavridi (Heterodontosauridae), je bila vsejedih (omnivornih). Vsaj ena vrsta ankilozavrov, Liaoningosaurus paradoxus, je bila vsaj deloma mesojeda. Njeni kavljasti kremplji, vilicam podobni zobje in vsebina želodca kažejo, da naj bi se ta ankilozaver hranil z ribami.

Najmanjši znani ornitishij je Fruitadens haagarorum. Največji dinozaver rodu Fruitadens naj bi dosegel zgolj 65–75 cm. Po drugi strani so največji znani ornitishiji dosegali približno 15 metrov, kar je še vedno manj, kot je bila veličina največjih zavrishijev (zavropodov, Sauropoda).

Obstajajo zanesljivi dokazi, ki kažejo, da je veliko ornitshijev živelo v čredah. Med te dokaze spadajo številna nahajališča fosilnih kosti, kjer je naenkrat poginilo večje število različno starih osebkov iste vrste ornitišijev.

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Ornitishiji Kategorija:Taksoni, opisani leta 1888 Kategorija:Kladi dinozavrov