Mark Klodij Pupien Maksim (latinsko ) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj z Balbinom vladal tri mesece v letu šestih cesarjev 238, * okoli 168,Michael Grant (1985). The Roman emperors: a biographical guide to the rulers of imperial Rome, 31 BC-AD 476. str. 144. † 29. julij 238. Carson, Robert Andrew Glendinning (1962). Severus Alexander to Balbinus and Pupienus. Coins of the Roman Empire in the British Museum. 6. Trustees of the British Museum. str. 101.
Viri za to obdobje rimske zgodovine so zelo pičli, zato je znanje o cesarju zelo omejeno. V večini sodobnih besedil je omenjen po priimku Maximus in ne po drugem (družinskem) imenu Pupien.Association, American Philological (13. maj 1940). Transactions and Proceedings of the American Philological Association. Association – via Google Books.Webster, Noah (13. maj 1852). A dictionary of the English language. – via Google Books.
Poreklo in zgodnja kariera Historia Augusta, ki ji ne gre zaupati brez zadržkov, prikazuje Pupiena kot primer napredovanja skozi cursus honorum zaradi njegovih vojaških uspehov. Historia trdi, da je bil sin kovača, da ga je posvojila sicer neznana Pescenija Marcelina in je svojo kariero začel kot centurio primus pilus, postal tribunus militum in nato pretor. Pupienova kariera naj bi bila impresivna, saj je med vladavino Severske dinastije v poznem 2. in zgodnjem 3. stoletju služboval na številnih pomembnih položajih: bil je prokonzul senatorskih provincialnih provinc Bitinija in Pont, Ahaja in Narbonska Galija.Historia Augusta. Maximus and Balbinus, 5:1-8.
Pupien je bil dejansko del nižje rimske aristokracije, v katero je bila njegova družina morda povišana šele pred kratkim.John Drinkwater (Alan K. Bowman, Peter Garnsey, Averil Cameron uredniki). Maximinus to Diocletian and the crisis, in The Cambridge ancient history: The crisis of empire, A.D. 193-337. 2005. str. 32. Ker je bil iz etruščanskega mesta Volterra,Michel Christol. L'empire romain du IIIe siècle: histoire politique. (1997). str. 114. se domneva, da je bil sin Marka Pupiena Maksima, prvega senatorja iz njegove družine, in njegove žene Klodije Pulhre.Christian Settipani. Continuité gentilice et continuité familiale dans les familles sénatoriales romaines à l'époque impériale: mythe et réalité. (2000). str. 120.
Trditev v Historia Augusta, da je imel tri pretorijanska guvernerstva, je malo verjetna. Kot je poudaril Bernard Rémy, je bila provinca Bitinija in Pont v Pupienovem času cesarska province, ki jo je vodil cesarjev legat. Remy opozarja tudi na to, da bi bila podelitev treh pretorijanskih guvernerstev v rimski praksi kršitev brez primere.Bernard Rémy. Les carrières sénatoriales dans les provinces romaines d'Anatolie au Haut-Empire (31 av. J.-C. - 284 ap. J.-C.). Istanbul: Institut Français d'Études Anatoliennes-Georges Dumézil, 1989. str. 120. Za nobeno od omenjenih provinc ne obstaja zanesljiv seznam guvernerjev, na katerem bi bil omenjen tudi Pupien.
Po letu 222, ko je vstopil v Rimski senat, je njegov cursus honorum mnogo bolj zanesljiv. Imenovan je bil za cesarskega legata ene od germanskih provinc, najverjetneje po njegoven prvem senatorskem mandatu okoli leta 207.McMahon. Pupienus (238 A.D.) and Balbinus (238 A.D.). Kot guverner je dosegal več vojaških zmag nad sarmatskimi in germanskimi plemeni. V nekem trenutku je zaključil svoje službovanje v germanski provinci in bil nagrajen s prokonzularnim guvernerstvom Azije.Paul M. M. Leunissen. Konsuln und Konsulare in der Zeit von Commodus bis Severus Alexander. Amsterdam: J.C. Gieben, 1989. str. 227.
Leta 234 je bil v zadnjem letu vladanja Aleksandra Severja drugič imenovan za konzula. Isto leto je bil imenovan za mestnega prefekta Rima in zaradi svoje strogosti postal nepriljubljen med rimskimo drhaljo.Christopher S. Mackay. Ancient Rome: a military and political history (2004). str. 268.
Vladanje
Ko sta bila Gordijan I. in njegov sin Gordijan II. v Afriki razglašena za cesarja, je Rimski senat imenoval odbor dvajsetih mož, vključno s starejšim senatorjem Pupienom, ki bo do prihoda Gordijanov koordiniral operacije proti Maksiminu Tračanu.Potter, str. 169. Po novici o porazu in smrti obeh Gordijanov se je senat sestal na zaprti seji v templju Kapitolskega Jupitra in glasoval, da bi za sovladarja imenoval Pupiena in Balbina.McMahon. Pupienus (238 A.D.) and Balbinus (238 A.D.). Za razliko od leta 161, ko sta bila za sovladarja predlagana Mark Avrelij in Lucij Ver, sta bila oba predlagana izvoljena kot pontifices maximi, glavna svečenika uradnih kultov.
Frakcije v senatu, ki so upale, da bodo imele koristi od pristopa Gordijancev, so manipulirale z ljudstvom in pretorijansko gardo, da bi agitirali za imenovanje Gordijana III. za njunega cesarskega kolega.John Drinkwater. Maximinus to Diocletian and the crisis, in The Cambridge ancient history: The crisis of empire, A.D. 193-337. Uredili Alan K. Bowman, Peter Garnsey, Averil Cameron. (2005). str. 33. Pupien je starejšemu kolegu Balbinu prepustil državno upravo v Rimu in konec aprila odkorakal v Raveno, kjer je nadziral pohod proti Maksiminu in rekrutiral germanske pomožne enote, ki so služile pod njim med njegovim službovanjem v Germaniji. Ko so Maksimina tik pred Oglejem ubili njegovi vojaki, je Pupien poslal Maksiminove in svoje vojaške enote v njihove province. Sam se je z novoustanovljeno germansko telesno stražo vrnil v Rim.McMahon. Pupienus (238 A.D.) and Balbinus (238 A.D.). Southern. str. 67.
Balbinu medtem ni uspel ohraniti javnega reda v prestolnici. Viri nakazujejo, da je Balbin osumil Pupiena, da ga je s svojo novo germansko telesno stražo nameraval odstaviti. Cesarja sta kmalu začela živeti v različnih delih cesarske palače.Potter, str. 171. To je pomenilo, da sta bila na milost in nemilost prepuščena nezadovoljnim elementom v pretorijanski gardi, ki so bili ogorčeni, da morajo služiti novima cesarjema, in so ju nameravali ubiti.Michael Grant. The collapse and recovery of the Roman Empire (1999). str 5-6. Pupien, ki se je zavedal grožnje, je prosil Balbina, naj pokliče germansko telesno stražo. Balbin je bi prepričan, da je njegova prošnja del Pupienovega naklepa, da bi ga umoril, zato je prošnjo zavrnil. Cesarja sta se začela prepirati, ravno ko so v prostor vdrli pretorijanci. Oba cesarja sta bila aretirana in odpeljana v pretorijansko vojašnico, kjer sta bila v kopališču mučena do smrti.
Družina Kot Pupienovi otroci so bili prepoznani
Tit Klodij Pupien Pulher Maksim je opredeljen kot njegov starejši sin.Ronald Syme. Historia Augusta papers. (1983). str. 194. Bil je konzul okoli leta 235 in pokrovitelj mesta Tibur pred Rimom Mark Pupien Afričan Maksim je bil njegov mlajši sin.Syme. Emperors and biography: studies in the Historia Augusta. Oxford: Clarendon Press, 1971. str. 174. Bil je konzul leta 236 kot kolega cesarja Maksimina Tračana.
Njuna konzulska položaja med vladanjem Aleksandra Severja in Maksimina Tračana kažeta, da je bila njuna družina vplivna in zelo spoštovana. Pupien je imel tudi hčerko
Pupieno Sikstijo Pavlino Ketagilo, ženo Marka Ulpija Evbota Levrusa.Syme. Emperors and biography. str. 173f.
Sklici
Viri
McMahon, Robin. Pupienus (238 A.D.) and Balbinus (238 A.D.), De Imperatoribus Romanis (2001). Potter, David Stone. The Roman Empire at bay, AD 180-395 (2004). Southern, Pat. The Roman Empire from Severus to Constantine (2004).
Kategorija:Rojeni v 160. letih Kategorija:Umrli leta 238 Kategorija:Kriza tretjega stoletja Kategorija:Rimski cesarji Kategorija:Vladarji v 3. stoletju Kategorija:Umorjeni vladarji