Milorad Dodik (srbska cirilica: Милорад Додик, [mîloraːd dǒdik]), bosanski politik, * 12. marec 1959, Banja Luka.
Dodik je bosanski srbski politik, nekdanji predsedstva Bosne in Hercegovine in predsednik Republike Srbske. Bil predsednik zavezništva neodvisnih socialnih demokratov (SNSD) od njegove ustanovitve leta 1996 in je zasedal številne politične položaje v Republiki Srbski, srbski entiteti Bosne in Hercegovine. Dodik je bil med letoma 1998 in 2001 ter 2006 in 2010 predsednik vlade Republike Srbske ter dvakrat predsednik Republike Srbske; prveč od leta 2010 do leta 2018, drugič pa od 2022 do 2025, ko mu je bil mandat odvzet zaradi protiustavnega ravnanja.
Podobno kot SNSD je Dodik v devetdesetih in ob prelomu tisočletja sprva veljal za zmerno in reformistično alternativo ultranacionalistični srbski demokratski stranki (SDS). Toda od takrat sta Dodik in SNSD sledila vedno bolj nacionalistični in separatistični liniji, pri čemer sta se sklicevala na pravico bosanskih Srbov do samoodločbe.Bieber, Florian (July 2018). "Patterns of competitive authoritarianism in the Western Balkans". East European Politics. 38 (3): 337–54. doi:10.1080/21599165.2018.1490272. Njegov čas na oblasti so zaznamovali zavračanje zveznih bosanskih institucij in tesnejše povezave s Srbijo in Rusijo.
Leta 2023 sta se proti njemu pričela sojenje in kazenski pregon zaradi nespoštovanja odločitev Visokega predstavnika v BiH in rušenja ustavne ureditve, kar je po Kazenskem zakoniku BiH kaznivo dejanje. 26. februarja 2025 je sodišče BIH v prvostopenjski sodbi MIlorada Dodika spoznalo za krivega, ter ga obsodilo na leto dni zapora ter 6 let prepovedi opravljanja javnih funkcij. Enoletna zaporna kazen je bila nato spremenjena v denarno kazen, saj je Dodik plačal nadomestilo. 18. avgusta je bila Dodikova pritožba zavrnjena, s tem mu je bil odvzet mandat predsednika Republike Srbske, pri čemer je bil kot datum prenehanja označen 12. junij 2025.
Zgodnje življenje Dodik se je rodil v Banjaluki Bogoljubu in Miri Dodik. Živel je v Laktaših, kjer je obiskoval osnovno šolo. Tam je igral v mestni košarkarski reprezentanci v amaterski ligi Jugoslavije. Leta 1978 je končal srednjo kmetijsko šolo v Banjaluki, nato pa se je vpisal na Fakulteto za politične vede Univerze v Beogradu, kjer je leta 1983 diplomiral.
Zgodnja politična kariera (1986–1998) Dodik je bil med letoma 1986 in 1990 predsednik izvršnega odbora občinske skupščine Laktaši. Leta 1990 je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Bosni in Hercegovini izvoljen v Skupščino Socialistične republike Bosne in Hercegovine, kot kandidat Zveze reformnih sil Jugoslavije in je bil politični učenec liberalnega reformatorja Anteja Markovića. Med vojno v Bosni je bil Dodik predstavnik v Državnem zboru Republike Srbske.
V tem času je nastal Klub neodvisnih članov parlamenta (Klub независних посланика у Народној Скупштини Републике Српске, Klub nezavisnih poslanika u Narodnoj Skupštini Republike Srpske), ki je bil le politična opozicija Srbske Demokratske stranke (Српска демократска странка, Srbska demokratska stranka), ki je imela v vojnem parlamentu Republike Srbske absolutno večino. Poslanski odbor, ki ga je vodil, naj bi bil leta 1996, po tem, ko je bil z Daytonskim sporazumom podpisan mir, jedro Stranke neodvisnih socialdemokratov (Stranka neodvisnih socijaldemokratov ali SNSD). Dodik je bil izvoljen za prvega predsednika SNSD. Stranka se je kasneje združila z drugo socialdemokratsko stranko in ustanovila Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov, katere predsednik je Dodik.
Predsednik vlade Republike Srbske
Prvi mandat (1998–2001) Po konfliktih s preostalimi člani Srbske demokratske stranke (SDS) Radovana Karadžića, je Biljana Plavšić ustanovila novo politično stranko Srbsko narodno zavezništvo (SNS). Predčasne volitve v Republiki Srbski so bile leta 1997, nato pa sta Plavšićeva in njen SNS tesno sodelovala z manjšimi srbskimi socialističnimi strankami (Socialistična stranka in Dodikov SNSD). Dodik je bil imenovan za predsednika vlade Republike Srbske, čeprav je imela njegova stranka le dva poslanca v državnem zboru.
Drugi mandat (2006–2010) Med kampanjo pred volitvami leta 2006, po osamosvojitvi Črne gore, je Dodik dejal, da Republika Srbska ne izključuje svoje pravice do referenduma o neodvisnosti. Na volitvah je Dodikov SNSD dobil 46,9% odstotkov glasov, SDS pa 19,5%. Mednarodna skupnost ga je videla kot zmernega demokratičnega voditelja Republike Srbske. Dodik je imel podporo zahodnih držav, ki so skušale marginalizirati srbske nacionaliste. Verjeli so, da so v Dodiku našli alternativo. Ko je postal premier, ga je Zahod še naprej podpiral na račun srbskih nacionalističnih strank. Zahodne države so obljubile, da bo Republika Srbska, če bo Dodik ostal predsednik vlade, prejela gospodarsko pomoč Zahoda. OHR in zahodne sile so prav tako želele, da bi prišlo do izvršitve obljube, da bo v Republiko Srbsko vrnil 70.000 hrvaških in bošnjaških beguncev. levo|sličica|233x233_pik| Dodik aprila 2007 Kot je bilo obljubljeno, je po Dodikovi zmagi na volitvah Republika Srbska prejela finančno pomoč Evropske unije. Denar je bil porabljen za izplačilo plač javnim uslužbencem in policiji. Sredi februarja 2007 je Dodik odpotoval v ZDA, kjer ga je sprejela Madeleine Albright. Opisala ga je kot "dih svežega zraka" in mu obljubila 3,6 milijona evrov takojšnje pomoči. Republika Srbska je istega meseca prejela tudi pomoč britanske vlade. Britanski zunanji minister Robin Cook je pred Državnim zborom Republike Srbske dejal, da je Dodikova vlada "V prvih dveh tednih naredila več za izboljšanje življenja ljudi kot predhodna v dveh letih."
Kasneje je Dodik postal najmočnejši srbski politik v Bosni in Hercegovini, pozneje pa ga je Zahod obravnaval kot "nesramnega nacionalista in največjo grožnjo krhkemu, večetničnemu miru v Bosni in Hercegovini". Po tem, ko je postal premier, je Dodik svojo retoriko še zaostril. Med reformo policije v Republiki Srbski mu je uspelo ustvariti nacionalistični profil. Haris Silajdžić je medtem zmagal na volitvah za bošnjaškega člana predsedstva Bosne in Hercegovine. Ker je bil med bosansko vojno minister in tesni sodelavec Alije Izetbegovića, je Silajdžić kritiziral Republiko Srbsko kot genocidno entiteto in pozval k njeni odpravi. Poleg tega se je Silajdžić zavzemal za nadaljnjo centralizacijo Bosne in Hercegovine.
Dodik in srbski predsednik Boris Tadić sta 5. maja 2008 v Beogradu odprla Park Republike Srbske.
Dodik je 1. junija 2008 na obisku v Zagrebu izjavil, da je operacija Nevihta dejanje etničnega čiščenja nad Srbi, in ga označil za "največje etnično čiščenje, storjeno po drugi svetovni vojni". Stjepan Mesić je Dodika kritiziral, ker je spodbujal nezadovoljne Srbe na Hrvaškem, da živijo v Republiki Srbski, pri tem pa zanemaril povabilo bošnjaških in hrvaških beguncev k vrnitvi v domovino. Ivo Banac, predsednik hrvaškega helsinškega odbora, je izjavil, da se je Hrvaška takrat branila, in Dodikove komentarje označil kot provokacije.
Dodik je 12. decembra 2008 izjavil, da muslimanskim sodnikom ne bi smeli dovoliti, da vodijo zadeve v Republiki Srbski. Pojasnil je, da je "Za državo nesprejemljivo, da nam sodijo muslimanski sodniki in zavržejo pritožbe, ki so zakonito utemeljene. In mislimo, da je to samo zato, ker so muslimani, Bošnjaki in imajo negativno naravnanost do RS, in vidimo ustvarjeno zaroto." Dodikove pripombe so mednarodne institucije, veleposlaništvo ZDA v Sarajevu in drugi uradniki obsodili kot "izjemno šovinistične".
9. septembra 2009 sta Dodik in predsednik Srbije Boris Tadić na Palah odprla šolo z imenom "Srbija". Bošnjaški in hrvaški člani tristranskega predsedstva Bosne in Hercegovine se niso posvetovali o Tadićevem obisku. levo|sličica|203x203_pik| Dodik leta 2010 Dodik je 27. oktobra 2009 priskrbel letalo vlade RS, da je prevzel Biljano Plavšić, nekdanjo predsednico Republike Srbske, obsojeno za vojne zločine in jo po predčasni izpustitvi iz švedskega zapora sprejel v Beogradu. Dodik je za to navedel "izključno moralne razloge". Željko Komšić, hrvaški član tristranskega predsedstva Bosne in Hercegovine, je v znak protesta odpovedal načrtovani obisk Švedske.
Novembra 2009 je Dodik zavrnil predajo zahtevanih dokumentov s podrobnostmi o financiranju kompleksa vladnih stavb v Banja Luki v vrednosti 110 milijonov evrov in gradnji avtoceste mednarodnim tožilcem na Sodišču Bosne in Hercegovine. Dodik je izjavil, da sodišče ni pristojno za Republiko Srbsko in vložil tožbo proti namestnici visokega predstavnika Raffiju Gregorijanu in mednarodnim tožilcem. Gregorijana je Dodik obtožil, da vodi zaroto proti Republiki Srbski in dejal, da med tožilci in sodniki na centralni ravni obstaja pristranskost do Srbov.
Dodik je 10. novembra 2009 razkril, da resno razmišlja, da bi Biljani Plavšić dal službo v senatu. Izjavil je: "Delamo na reviziji zakona o predsedniku republike, ki bi Plavšićevi in drugim nekdanjim predsednikom podelil možnost, da uživajo nekatere privilegije, kot so pisarna, denarno nadomestilo, svetovalec, tajnik, službeni avto z voznikom in tako naprej."
19. januarja 2010 je odhajajoči hrvaški predsednik Stjepan Mesić izjavil, da bi, če bi Dodik razpisal referendum o neodvisnosti Republike Srbske, na posredovanje poslal hrvaško vojsko.
Predsednik Republike Srbske desno|sličica| Dodik poljublja zastavo Republike Srbske pred enoto ministrstva za notranje zadeve in poveljnikom enote Vitomirjem Petričevićem pred parado ob dnevu republike 2018 v Banji Luki
I. in II. mandat (2010–2018) Oktobra 2010 je Dodik že v prvem krogu zmagal na predsedniških volitvah v RS in tako postal osmi predsednik republike.
30. novembra 2010 so diplomatski kanali Združenih držav Amerike razkrili, da Dodik podpira Ahtisaarijev načrt za neodvisnost Kosova. Sporočilo je maja 2007 poslal uradnik ameriškega State Departmenta Daniel Fried, ki je citiral Dodika, da bo "priznanje Kosova sledilo po takšni odločitvi (o sprejetju načrta) Varnostnega sveta ZN". Dodik je namigovanja zanikal in izjavil, da je Daniel Fried lažnivec in povzroča težave.
Maja 2011 je Dodik načrtoval, da bo junija izpeljal referendum, za katerega meni, da bi odražal zavrnitev bosanskih državnih institucij, vključno s sodiščem za vojne zločine. Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Valentin Inzko je opozoril, da bi referendum lahko ogrozil Daytonski sporazum. Kmalu po tem, ko so se napetosti glede predlaganega referenduma povečale, se je Republika Srbska odločila, da referendum prekliče, potem ko je Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Dodika v Banja Luki prepričala, da bo EU preučila pritožbe RS o zlorabah v pravosodnem sistemu Bosne in Hercegovine ter priporoča spremembe.
Dodik je 25. oktobra 2011 na Univerzi Columbia govoril o "Zgodbi o uspehu ameriške zunanje politike: Daytonski sporazum, Republika Srbska in evropska integracija Bosne". Dogodek so bojkotirale številne organizacije, vključno s kongresom severnoameriških Bošnjakov, Svetovalnim svetom za Bosno in Hercegovino, Kanadskim inštitutom za raziskovanje genocida, Bosansko-ameriškim inštitutom za genocid in izobraževalnim centrom ter Mednarodnim Center za tranzicijsko pravosodje.
Oktobra 2012 je Dodik predlagal ukinitev enotnih oboroženih sil Bosne in Hercegovine. 3. novembra 2012 je napovedal, da bo vlada Republike Srbske donirala nerazkrit znesek za pomoč pri plačilu obnove stare rezidence srbskega pravoslavnega patriarha Irineja v Beogradu. Irinej je komentiral, da je "To odlična priložnost, da praktično pokažemo enotnost srbskega ljudstva in srbske cerkve zunaj naših meja." Srbski blogerji so izrazili "nestrinjanje z obema v času hude gospodarske krize. levo|sličica| Dodik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Sočiju v Rusiji, 30. septembra 2018