Tavrini so bili kelto-ligursko pleme, ki je v železni dobi živelo v gornji dolini reke Pad okoli sedanjega Torina.
Ime Polibij (2. stoletje pr. n. št.) jih omenja kot Taurĩnoí (Ταυρῖνοί),Polybius. Historíai, 3:60:8. Livij (pozno 1. stoletje pr. n. št.) kot Taurini,Livy. Ab Urbe Condita Libri, 5:34:8; 21:38:5. Strabon (zgodnje 1. stoletje n. št.) kot Taurinoí (Ταυρινοί),Strabo. Geōgraphiká, 4:6:6; 4:6:12. Plinij (1. stoletje n. št.) kot TaurinorumPliny. Naturalis Historia, 3:123. in Ptolemaj (2. stoletje n. št.) kot Taurínōn (Ταυρίνων, Ταυρικῶν, Ταυρινῶν).Ptolemy. Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis, 3:1:31.Falileyev 2010, s.v. Taurini.
Etnično ime Tavrini se lahko prevede kot 'pleme bika'.de Bernardo Stempel 2006, str. 46. Ime je bodisi starejša oblika metateziranega keltskega samostalnika taruos (bik), bodisi ne-keltska ligurska oblika.Delamarre 2003, str. 291.
Geografija Tavrini so živeli med reko Dora Riparia in gornjim Padom.Sartori 2006. Zahodno od njih so živeli Jemeri, vzhodno pa Libiki in Jadatini.Talbert 2000, Map 39: Mediolanum.
thumb|250px|Porta Palatina v Augusti Taurinorum (Torino)
Njihovo prvotno prestolnico Tavrazijo so uničili Kartažani, ker so se Tavrini upirali vdoru Kartažanov v Italijo leta 218 pr. n. št. Rimljani so jo po letu 25 pr. n. št. obnovili kot Colonia Augusta Taurinorum (sedanji Torino) na sotočju Dore in Pada. Naseljeje leta 69 n. št. pogorelo.Salmon & Potter 2015.
Zgodovina Tavrini so bili vključeni v vojne proti Keltom na koncu 4. stoletja pr. n. št.
Leta 218 jih je napadel Hanibal, ki je sklenil zavezništvo z njihovimi dolgoletnimi sovražniki Insubri. Kartažani so po treh dneh obleganja zasedli njihovo prestolnico.Chisholm 1911.
Kultura Etnična pipadnost Tavrinov je nejasna, ker jih različni avtorji umeščajo med Kelte, Ligure in keltizirana Ligure.
Sklici
Viri
Kategorija:Staroveška ljudstva Kategorija:Kelti Kategorija:Liguri