Seznam slovenskih pasem domačih živali vrsti slovenske lokalne pasme udomačenih živali. Sem sodijo vse tiste pasme domačih živali, ki so v Sloveniji lokalno prilagojene (avtohtone po svojem izvoru ali jih uvrščamo med tradicionalne pasme). Med slovenske avtohtone pasme domačih živali po širši klasifikaciji spada 15 (ali 16) pasem, medtem ko je tradicionalnih 13.

Slovenske avtohtone pasme so štajerska kokoš, bosanski planinski konj,Zapisnik 6. seje Sveta za Živinorejo. 6.7.2021. Pridobljeno 18.10.2021. lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj, cikasto govedo, krškopoljski prašič, belokranjska pramenka, bovška ovca, jezersko-solčavska ovca, istrska pramenka, oplemenjena jezersko-solčavska ovca,Zapisnik 5. seje Sveta za Živinorejo. 11.5.2021. Pridobljeno 18.10.2021. drežniška koza, kraški ovčar in kranjska čebela (ponekod je vključena tudi soška postrv). Med slovenske tradicionalne pasme sodijo slovenska grahasta kokoš, slovenska pozno operjena kokoš, slovenska rjava kokoš, slovenska srebrna kokoš, haflinški konj, ljutomerski kasač, lisasto govedo, rjavo govedo, slovenska landrace – linija 11, slovenska landrace – linija 55, slovenski veliki beli prašič, slovenska sanska koza in slovenska srnasta koza.

Delitev slovenskih pasem Slovenske pasme:

Lokalne (lokalno prilagojene) pasme Avtohtone pasme Tradicionalne pasme Tujerodne pasme Alohtone pasme Eksotične pasme

Avtohtone pasme Med avtohtone pasme sodijo vse tiste pasme domačih živali, ki izvirajo iz slovenskega območja (so v preteklosti nastale na območju današnje Republike Slovenije) in o njihovem poreklu pričajo zgodovinski viri. Nekatere avtohtone pasme so čezmejne in so se razvijale v različnih državah, kar pomeni, da se jih lahko kot avtohtone priznava v več državah.

Med pogoje, ki opredeljujejo in določajo status avtohtone pasme, med drugim sodijo vodenje rodovniške knjige in vzpostavitev ustreznega pasemskega standarda ter nadziran in omejen vnos genov drugih pasem iste vrste. Vzrejo in s tem povezana opravila pasme se mora v selekcijskih knjigah spremljati vsaj pet generacij živali, da pasma zadosti minimalnim kriterijem. Pasma mora najprej imeti status tradicionalne pasme.

Perutnina ImeDruga imenaZnanstveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeŠtajerska kokošŠtajerka, štajarska kokoš, staroštajerka, staroštajerska kokoš, celjska kokoš, kmečka kokoš, štajerska kmečka kokoš, domača šopka, štajerska deželna kokoš, hasnovita štajerska kokoš, domačegrudna kokoš, sulmtaler, sulmdolka, sulmtalka, sulmska kokoš, sulmtalska kokošGallus gallus domesticusSlovenija (predvsem slovenska Štajerska med Muro in Savo) in avstrijska zvezna dežela ŠtajerskaOkrog 1650 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirjaV osnovi so bile tri barvne različice: rdeča/rjava, bela in grahasta (kukavičja). Rdečo se dalje deli na jerebičasto, rdeče rjavo in rumenko ali pšenično kokoš. Ohranjenega je največ jerebičastega odtenka štajerke.

Konji ImeDruga imenaZnanstveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeBosanski planinski konjBosanski konj, planinski konj, domači konjEquus caballusBalkanski polotok, avtohtona pasma držav nekdanje JugoslavijeOkrog 300 na svetubrezokvirjaNajstarejša avtohtona pasma konj na Balkanskem polotoku. Bosanski planinski konj sprejet med avtohtone pasme v Sloveniji kljub nekaterim pomislekom. V Sloveniji naj bi se pasma prvič pojavila v 15. stoletju, ko je prišla z Uskoki.Lipicanski konjSlovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014). Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 28.09.2021.LipicanecEquus caballusLipica, slovenski KrasOkrog 1220 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirjaToplokrvni konj. Žrebeta so najprej vranci, rjavci in lisjaki, nakar z leti osivijo.Posavski konjPosavecEquus caballusPorečje Save, v glavnem PosavjeOkrog 1910 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirjaManjši hladnokrvni konj. Pojav spolne dvoličnosti; samci robustnejši od samic.Slovenski hladnokrvni konjEquus caballusSeverovzhodna Slovenija in Gorenjska Okrog 3050 v Sloveniji (l. 2020)brezokvirjaRjavi, lisičji ali črni hladnokrvni konj srednjega okvirja.

Govedo ImeDruga imenaZnanstveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeCikasto govedoCikaBos taurusSeverozahodna Slovenija (alpski predeli in Bohinj)Okrog 5530 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirja|240x240_pikLočimo dve geografski podskupini, tolminsko in bohinjsko cikasto govedo.

Prašiči ImeDruga imenaZnanstveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeKrškopoljski prašičČrnopasasti prašič, pasasti prašič, prekasti prašič, prekec, KPSus scrofa domesticaDolenjska (predvsem jugovzhodni del)Okrog 2530 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirjaPasma je še posebej prepoznavna po neprekinjenem rožnatem pasu, ki teče čez prašičeva pleča in prednje noge. Drugi deli telesa so črnikasti.

Ovce ImeDruga imenaZnanstveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeBelokranjska pramenkaOvca BPOvis ariesOb reki Kolpi med Vinico, Adlešiči in Črnomljem (ime dobila po Beli krajini)Okrog 1135–1200 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirja|220x220_pikVečinoma črna ušesa, črnina (pike ali lise) tudi okoli oči in po nogah.Bovška ovcaTrentarka (v dolini Trente), ovca BOvis ariesSoška dolina, Bovec, TolminOkrog 2930–3800 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirjaBele ovce, pa tudi črnobele in rjave.Istrska pramenkaOvca IP, istrijanka, primorska ovca, ovca surove volne, kraška ovcaOvis ariesKras in IstraOkrog 930–1100 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirjaBelo obarvane ovce, ki imajo črnikaste pike po glavi in trupu. Poznani tudi črni osebki. Značilnost te pasme so slabo poraščene noge.Jezersko-solčavska ovcaOvca JSOvis ariesVzhodni predeli slovenskih AlpOkrog 5150–15 000 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirjaBelo obarvane ovce jezersko-solčavske pasme imajo navadno potemnjen predel okrog oči in pod njimi (t.i. solza). Črnikaste so tudi konice ušes.Oplemenjena jezersko-solčavska ovcaOvca JSROvis ariesPosledica križanja slovenske jezersko-solčavske ovce z romanovsko ovčjo pasmoOkrog 92 000 v Sloveniji (l. 2003),Seznam in opis slovenskih lokalnih pasem (avtohtone, tradicionalne) domačih živali ter število plemenic (2003). Pridobljeno 29.09.2021. najštevilčnejša slovenska ovčja pasmabrezokvirjaBela volna, zaradi vpliva romanovske ovce se pojavljajo tudi temnejši osebki.

Koze ImeDruga imenaZnanstveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeDrežniška kozaBovška koza, koza DRCapra hircusPosočje (Bovec in Drežnica)Okrog 880–900 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirjaV preteklosti je bil v Bovcu rejen predvsem mlečni tip, v Drežnici pa mesni.

Psi ImeDruga imenaZnastveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeKraški ovčarKraševec, ilirski ovčarCanis familiarisKrasOkrog 820 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirjaPrvotno pastirska pasma. Spada med molosoidne pasme psov (druga skupina FCI). V preteklosti so slovenski kinologi pomembno prispevali k vzreji treh dodatnih jugoslovanskih pasjih pasem, ki jih je Mednarodna kinološka zveza prisodila Hrvaški in Črni gori. Mednje sodijo črnogorski planinski gonič (planinski gonič ali koroški žigec), ki sedaj pripada Črni gori, in posavski ter istrski (resasti in kratkodlaki) gonič – oba v lasti Hrvaške.

Drugo ImeDruga imenaZnastveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeKranjska čebelaKranjska sivka, kranjica, koroška čebela, karnika, noriška čebela, sivkaApis mellifera carnicaKranjskaOkrog 12 500 čebelnjakov, 40 000 čistopasemskih matic in 90 000 čebeljih družin v SlovenijibrezokvirjaKranjska sivka ima status podvrste medonosne čebele. Obravnava se tudi kot pasma. Po nekaterih klasifikacijah med nabor slovenskih avtohtonih pasem sodi tudi soška postrv (Salmo marmoratus). ImeDruga imenaZnanstveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeSoška postrvSalmo marmoratus/ Salmo trutta marmoratusEndemit jadranskega porečja (predvsem Soča)brezokvirjaLočimo dva različno obarvana tipa; postrvi tipa Zadlaščica so marmorirane, pri tipu Idrijca so ribe marmorirane in imajo rdeče pege ter pike, ki so navadno zgoščene na predelu ribje pobočnice.

Tradicionalne pasme Slovenska tradicionalna pasma se od avtohtone razlikuje po tem, da v osnovi ni nastala na Slovenskem (po svojem poreklu je tuja), a se jo kljub temu v slovenskih pokrajinah goji že dovolj dolgo.

Uradni list RS, št. 77/04, z naslovom Seznam avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, določa, da med slovenske tradicionalne pasme prištevamo vse tiste tuje pasme živali, ki jih slovenski rejci neprekinjeno gojijo in selekcionirajo ter nadzorujejo vsaj trideset let (velja za perutnino, prašiče, ovce, koze in govedo) oziroma petdeset let (preostale vrste). Za tovrstne pasme more biti dostopna slovenska rejska dokumentacija, ki dokazuje, da se vzrejo pasme in s tem povezana opravila spremlja že vsaj pet generacij živali.

Med dodatne pogoje spada tudi zahtevek po ustreznem poimenovanju tradicionalne pasme; ta mora namreč v svojem domačem imenu vključevati besedo »slovenska» (-i, -o) ali kakšno drugo ime slovenskega kraja.

Perutnina ImeDruga imenaZnanstveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeSlovenska grahasta kokošSGKGallus gallus domesticusVzrejena na Oddelku za zootehniko, BF UL, iz grahaste in bele plimutkeOkrog 1270 v Sloveniji (l. 2020) Služi proizvodnji komercialnih kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske grahaste kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux črna (prelux-Č). Prelux grahasta (prelux-G) je rezultat parjenja petelina slovenske grahaste kokoši in kokoši slovenske rjave kokoši. Predvsem prireja jajc (lahka pasma).Slovenska pozno operjena kokošSPOKGallus gallus domesticusVzrejena na Oddelku za zootehniko, BF UL, iz ameriške bele plimutkeOkrog 340 v Sloveniji (l. 2020) Služi proizvodnji pitovnih piščancev (prelux-BRO) – brojlerjev. Pasma težkega tipa.Slovenska rjava kokošSRKGallus gallus domesticusVzrejena na Oddelku za zootehniko, BF UL, iz ameriške kokoši pasme rodajlandOkrog 2910 v Sloveniji (l. 2020) Služi proizvodnji komercialnih kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske srebrne kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux rjava (prelux-R). Prelux grahasta (prelux-G) je rezultat parjenja petelina slovenske grahaste kokoši in kokoši slovenske rjave kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske grahaste kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux črna (prelux-Č). Predvsem prireja jajc (lahka pasma).Slovenska srebrna kokošSSKGallus gallus domesticusVzrejena na Oddelku za zootehniko, BF UL, iz več zarodnikovOkrog 920 v Sloveniji (l. 2020) Služi proizvodnji komercialnih kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske srebrne kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux rjava (prelux-R). Predvsem prireja jajc (lahka pasma). Nekdaj sta se med slovenske tradicionalne pasme perutnine uvrščali tudi dve dodatni pasmi težkega tipa, slovenska zgodaj operjena kokoš in slovenska pitovna kokoš. V letu 2013 so ti dve mesni kokoši zaradi finančnega primanjkljaja na področju selekcije odstranili iz seznama težkih lokalno prilagojenih kokošjih pasem, kjer je danes zavedena le slovenska pozno operjena kokoš.

Konji ImeDruga imenaZnanstveno imeIzvorŠteviloSlikaOpombeHaflinški konjHaflingerRejski program za pasmo haflinški konj (2017). Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger. Pridobljeno 29.09.2021.Equus caballusTirolskaOkrog 300 000 živali po celem svetu, v Sloveniji okrog 570 (l. 2020) brezokvirjaPasma je nastala s križanjem arabskih žrebcev in alpskih tovornih kobil.Ljutomerski kasačLjutomerecEquus caballusLjutomerŠalehar, A., Malovrh, Š. (2014). Ljutomerski kasač - avtohtona ali tradicionalna pasma? Pridobljeno 29.09.2021Okrog 400 v Sloveniji (l. 2020) brezokvirjaPo mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi ljutomerski kasač izpolnjeval pogoje za pridobitev naziva slovenske avtohtone pasme.

Govedo