Přemysli, Přemyslovci ali Přemyslidi (, , ) je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Nastanek in razvoj rodbine Přemyslidov Izvor rodbine sega v 9. stoletje, ko so Přemyslidi vladali majhnemu ozemlju okoli Prage, naseljenim s češkim plemenom Zahodnih Slovanov. Postopoma so se razširili in osvojili regijo Češko, ki je bila v Češki kotlini, kjer ni bila ogrožena s širitvijo frankovskega cesarstva. Prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Přemyslid je bil Bořivoj I. (867). V naslednjem stoletju so Přemyslidi vladali tudi Šleziji in ustanovili mesto Vroclav (poljsko Wroclaw, nemško Breslau), ki izhaja iz imena češkega vojvode Vratislava I., očeta svetega Venceslava. Pod vladavino kneza Boleslava I. Okrutnega (935) in njegovega sina Boleslava II. Pobožnega (972) so Přemyslidi vladali na ozemlju, ki se je raztezalo do današnje Belorusije.
Rodbina je v tem času nadzorovala pomembne trgovske poti. Češke dežele in Praga so bile pomembno trgovsko središče, kjer so se naselili trgovci iz vse Evrope, vključno s številnimi Judi, kot leta 965 navaja špansko-judovski trgovec in popotnik Ibrahim ibn Ya'qub . Zapisal je: »Praga je mesto iz kamna, najbogatejše od vseh držav severno od Alp.« Po njihovem vzponu pa se je v družinskih bojih začela njihova moč zmanjševati in leta 1002 je poljski vojvoda Boleslav Pogumni zasedel Prago. Boleslav III., sin Boleslava II., je pobegnil iz Češke; sledila so desetletja zmede in anarhije.
Upad se je končal z vladavino vojvode Břetislava I., vnuka Boleslava II., ki je oropal Poljsko, vključno s Krakovom in Gnieznom (1038), kjer je pridobil relikvije sv. Adalberta. Prizadeval si je za ustanovitev praške nadškofije in kraljevega naslova. Njegov sin in naslednik Vratislav II. je leta 1085 postal prvi češki kralj.
Vratislavov sin Sobĕslav I. je v bitki pri Chlumecu leta 1126 uničil cesarsko vojsko kralja Lotarja III. To je omogočilo nadaljnjo krepitev Češke, vrhunec pa je bil v času vladavine Vratislavovega vnuka, kralja Vladislava II. (1158). Vladislav II. je ustanovil številne samostane in zgradil prvi kamniti most čez reko Vltavo, enega prvih v srednji in severni Evropi. Notranji boji so znova prinesli upad Přemyslidov. Številni voditelji iz rodbine so se zamenjali na češkem prestolu, kar je privedlo do njihovega propadanja. Končno je Otokar I. ob svojem vzponu na prestol začel vrsto sprememb, ki so Češko spravile iz krize, in začetek obdobja razcveta, ki je trajalo skoraj 220 let.
Na vrhuncu njihove moči levo|sličica|Zadnji trije kralji Přemyslidi po upodobitvi v Chronicon Aulae regiae: Přemysl Otokar II. (ena krona - češka), Venčeslav II. (dve kroni - češka in poljska) in Venčeslav III. (tri krone - ogrska, češka in poljska) levo|sličica|Jan Matejko (romantična risba, 1892): Češki kralj Venčeslav II. kot poljski kralj
Otokar I. je leta 1198 postal tretji češki kralj, vendar je bil prvi češki kralj, ki je pridobil dedni kraljevski naslov. S tem se je začela znatna rast dinastične moči Přemyslidov. Tudi na Češkem je prišlo do velikega razvoja mest in obrti.
V drugi polovici 13. stoletja so bili Přemyslidi ena najmočnejših dinastij v Srednji Evropi. Kralj Otokar II. Přemysl, sin Venčeslava I., si je zaradi vojaške moči in bogastva prislužil vzdevek "Železni in zlati kralj". Po več zmagovitih vojnah z Ogrskim kraljestvom je pridobil Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko ter razširil češko ozemlje do Jadranskega morja.
Kralj Otokar II. si je prizadeval pridobiti krono Svetega rimskega cesarstva. Njegove ambicije so začele spopad s Habsburžani. Sveto rimsko cesarstvo je bilo takrat sestavljeno iz malo znanih grofij, ki so jim bolj ustrezali interesi nemških plemiških hiš kot mogočni kralj Otokar, zato je bil za svetega rimskega cesarja izvoljen habsburški predstavnik Rudolf. V bitki pri Marchfeldu (1278) se je Otokar spopadel s cesarsko in ogrsko vojsko, v kateri je bil ubit. Habsburžani so takrat pridobili Avstrijo in jo obdržali do 20. stoletja.
Otokarjev sin, kralj Venčeslav II., je imel ob prihodu na češki prestol komaj sedem let. Sčasoma si je po zaslugi spretne diplomacije pridobil poljsko krono zase in ogrsko krono za svojega sina. Venčeslav II. je združil obsežen imperij, ki se je raztezal od Baltskega morja do reke Donave in ustanovil številna mesta, med njimi Plzeň leta 1295. Češka je med njegovim vladanjem postala bogata država, zahvaljujoč bogatemu rudniku srebra v Kutni Gori. Uvedel je srebrni praški groš, ki je bil stoletja pomembna evropska valuta, ter načrtoval izgradnjo prve univerze v Srednji Evropi.
Moč in bogastvo Kraljevine Češke sta ji prinesla veliko spoštovanje, pa tudi sovražnost drugih evropskih kraljevskih družin. Dinastija je začela propadati po prezgodnji smrti Venčeslava II. (1305) in umoru njegovega edinega sina, Venčeslava III. leta 1306, s čimer se je njihova vladavina končala.
Po drugi strani pa se je dinastija nadaljevala in leta 1355 je bil v Rimu za svetega rimskega cesarja okronan češki kralj Karel IV., vnuk Venčeslava II.
Legendarni vladarji Ime dinastije, po Kozmi v njegovi Kroniki Boemorum (1119), prihaja iz legendarnega ustanovitelja, Přemysl, moža vojvodinje Libuše. Peter Demetz. Prague in Black and Gold: Scenes from the Life of a European City. Hill and Wang, 1997. str. 3.
Přemysl in Libuše Nezamysl Mnata Vojen Vnislav Křesomysl Neklan Hostivit
Vojvode Češke Prvi zgodovinski Přemyslid je bil vojvoda Bořivoj I., ki ga je leta 874 krstil sveti Metod. Leta 895 je Češka postala neodvisna od Velike Moravske. Med letoma 1003 in 1004 je Češki vladal Boleslav Pogumni, vojvoda Poljske iz dinastije Pjastov, vnuk Boleslava I. Krutega .
Leta 1085 sta bila vojvoda Vratislav II. in leta 1158 vojvoda Vladislav II. okronana za češkega kralja kot osebna nagrada cesarja Svetega rimskega cesarstva. Naslov pa ni bil deden.
Ime/Rojstni podatki VladanjeNaslovKomentarBořivoj I. (* ok. 852, † ok. 889)ok. 870–889vojvoda Prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke.70pxSpytihněv I.(* ok. 875, † 915) ok. 894–915vojvoda Sin Bořivoja I. Okrepil je oblast Přemyslidov v osrednji Češki okoli današnje Prage, zgradil več obmejnih gradov in nadaljeval širitev Praškega gradu kot upravnega središča vzhajajoče vojvodine.70pxVratislav I.(* 888, † 921)915-921vojvoda Sin Bořivoja I., ustanovitelj bazilike svetega Jurija na Praškem gradu in šlezijskega mesta Vroclav (Breslau), katerega latinsko ime "Vratislavia" se nanaša na njegovo pobudo. 70pxVenčeslav I. (* 907, † 935)925-935 (ali 929)vojvoda Kot sveti Venceslav zavetnik Češke, Prage, Moravske in pridelovalcev vina in piva.70pxBoleslav I. Kruti (* 915, † 967/972)935-967/972vojvoda 70pxBoleslav II. Pobožni (* 932, † 999)967/972-999vojvoda 70pxBoleslav III. Rdečelasi (* 965, † 1037)999-1002 in 1003vojvoda Vladivoj (* 981, † 1003)1002-1003vojvoda Verjetno iz poljske dinastije Pjastov.70pxJaromir (* 975, † 1035)1003vojvoda Prvič.70pxBoleslav IV. (* 967, † 1025)1003-1004vojvoda Poljski vojvoda in kralj Boleslav I. Hrabri je bil iz dinastije Pjastov in ne Přemyslidov.70pxJaromir (* 975, † 1035)1004-1012vojvoda Drugič.70pxOldřih (* 970 (991), † 1034)1012-1033vojvoda Z njegovim prihodom na češki prestol se je začelo obdobja stabilnosti po dolgem obdobju notranjih dinastičnih bojev. Moravske dežele so bile osvojene izpod poljske okupacije.70pxJaromir (* 975, † 1035)1033-1034vojvoda Tretjič.70pxOldřih (* 970 (991), † 1034)1034vojvoda Drugič.70pxBřetislav I.(* 1002-1005, † 1055)1035-1055vojvoda Vojvoda Moravske.70pxSpytihněv II.(* 1031, † 1061)1055-1061vojvoda Na njegovem kronanju so prvič zapeli Hospodine pomiluj ny, najstarejšo znano pesem v češkem jeziku.70pxVratislav II.(* 1032/1035, † 1092)1061-1092vojvoda, kralj Od 1085-1092 vladal kot kralj Vratislav I. Omejil je vpliv praškega škofa na notranje zadeve države iz z modro politiko do Svetega rimskega cesarstva dal zgled svojim naslednikom v 12. stoletju, kar je na koncu pripeljalo do trajnega povišanja Češke v kraljestvo v začetku 13. stoletja.70pxKonrad I.(* 1035, † 1092)1092vojvoda Prošnje, da bi tudi njemu podelili kraljevski naslov, cesar Henrik IV. ni uslišal, ker naslov njegovega predhodnika ni bil deden.70pxBřetislav II.(* ok. 1060, † 1100)1092-1100vojvoda Velik sovražnik poganstva. Poskušal je odpraviti volilno načelo nasledstva vojvodskega položaja in ga nadomestiti s senioratom. Umorjen.70pxBořivoj II.(* 1064, † 1124)1101-1107vojvoda Prvič. Odločitev Břetislava II., da za svojega naslednika in dediča brez soglasja starešin imenuje Bořivoja, je sprožila dolgoletna nesoglasja v dinastiji Przemyslidov.70pxSvatopluk Olomuški(* ok. 1080, † 1124)1107-1009vojvoda Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola.70pxVladislav I.(* 1070, † 1125)1109-1117vojvoda Vladal je v težavnem času s precejšnjim uspehom. Prenesel je vmešavanje Poljske v češke notranje zadeve in konflikte s svojimi sorodniki na Moravskem. Spodbujal je naseljevanje Nemcev v obmejna območja Češke.70pxBořivoj II.(* 1064, † 1124)1117-1120vojvoda Drugič.70pxVladislav I.(* 1070, † 1125)1120-1125vojvoda Drugič.70pxSoběslav I.(* 1090, † 1140)1125-1140vojvoda 70pxVladislav II. (* 1110, † 1174)1140-1172vojvoda, kralj Od 1158 do 1172 vladal kot kralj Vladislav I.70pxBedřih (* 1141/1142, † 1189)1172-1173vojvoda Njegovega vojvodskega položaja nista odobrila niti češki zbor niti cesar, zato je bil naslednje leto odstavljen.70pxSoběslav II. (* 0k. 1128, † 1180)1173-1178vojvoda Imenovali so ga knez kmetov ali kralj kmetov. Podpiral ga ni niti cesar niti češko plemstvo, ampak samo najnižji sloji prebivalstva. 70pxBedřih (* 1141/1142, † 1189)1178-1189vojvoda Njegovo drugo vladavino so zasenčili notranji spopadi v dinastiji Přemyslidov. Sprijazniti se je moral s povišanjem Moravske v cesarsko mejno grofijo in s Kninskim sporazumom prepustiti nasledstvo Konradu II. Otonu.70pxKonrad II. Oton (* 1136-1141, † 1191)1189-1191vojvoda Ponovno je združil Češko in Moravsko. Umrl zaradi kuge v okolici Neaplja na pohodu Henrika VI. proti Neapeljskemu kraljestvu. 70pxVenčeslav II.(* 1137, † po 1192)1191-1192vojvoda 70pxOtokar I.(* 1155/1167, † 1230)1192-1193vojvoda Prvič.70pxJindřih Břetislav(* 1137, † 1197)1193-1197vojvoda 70pxVladislav Jindřih(* 1160/1165, † 1222)1197vojvoda 70pxOtokar I.(* 1155/1167, † 1230)1197–1198vojvoda, kralj Drugič. Od leta 1198 do 1230 vladal kot kralj Otokar I.
Češki kralji desno|sličica|161x161_pik| Največji obseg kraljestva pod Otokarjem II. cca. 1276 Češka je bila edina kneževina v Svetem rimskem cesarstvu, ki je bila pred napoleonskimi vojnami povzdignjena v status kraljevine. Razlog za to je bila moč: takoj, ko je Češka premagala svoje državljanske spore, je češki vojvoda postal glavni zaveznik vsakega kandidata za cesarski prestol. Cesar bi tako lahko uporabil češke sile, da bi kaznoval vse upornike, ki so bili češki sosedi, preprosto z napadom na njihove dežele. To dokazuje cesar Svetega rimskega cesarstva Henrik IV., ki je imenoval češkega kneza Vratislava II. leta 1085 za prvega češkega kralja Vratislava I. Na ta ugledni položaj je bil dvignjen nedolgo po tem, ko je njegov oče Bretislav po več letih državljanskih spopadov pomirival Češko. Kraljevina je bila sporna, ko se je češki notranji konflikt povečali. Popravilo pa se je, potem ko je položaj cesarja v Nemčiji oslabel.
Leta 1198 je vojvoda Otokar I. spet pridobil naziv kralja Češke kot zaveznik Filipa Švabskega. Ta naslov je ponovno potrdil cesar Oton IV., in kasneje Friderik II., Zlata bula cesarja Svetega rimskega cesarstva (1212).
Otokar I. (Přemysl Otakar I.) (1198–1230) Venčeslav I. (Václav I.) (1230–1253) Otokar II. (Přemysl Otakar II.) (1253–1278) Venčeslav II. (Václav II.) (1278–1305) Venčeslav III. (Václav III.) (1305–1306)
Kralji Češke, Poljske in Ogrske, vladarji Avstrije sličica|250px|Ozemlje pod nadzorom Přemyslidov ok. 1301: