Šentpeter je kolektivni roman pisatelja Juša Kozaka iz leta 1931. Pripoveduje o propadu družine Zamejec iz rodu Cunjarjev v ljubljanskem predmestju Šentpeter. Ker je temu rodu pripadal tudi sam, gre za avtobiografski roman.
Okoliščine nastanka
Roman je bil načrtovan kot del obsežnejšega opusa, v katerem je avtor nameraval predstaviti življenje svojega rodu od sredine 19. stoletja do svojega časa. Toda ko je Kozak od uredništva Ljubljanskega zvona (kjer je roman po delih izhajal v letih 1924 do 1926) prejel nagrado za vodilno povest revije, se je omejil zgolj na opis druge polovice 19. stoletja.
Kot samostojna knjiga je roman izšel leta 1931 pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Tej izdaji je pridal posvetilo: »Očetu, Ceninemu sinu iz Cunjarjevega rodu«.
Zgodba
Matija Zamejec, glava družine Zamejcev, ima dve hčeri: Marijo in Azo, ki je nenavadno lepa in zato uživa njegovo posebno naklonjenost. Ko izve, da ima Marija nezakonskega otroka z Rokom iz rodu Hostarjev, ki z Zamejci niso v prijateljskih odnosih, pobesni ter Roka prisili v poroko z Marijo. Rok se kmalu po poroki med gašenjem požara v Cukrarni resno poškoduje ter ohromi. Medtem se Aza zaljubi v Andreja Godeža, vaškega ženskarja, ki se po kratki romanci ne zmeni več zanjo. Aza iz maščevalnosti zapeljuje nekega mladeniča, ki se zaradi nesrečne ljubezni do nje ustreli. Po tem dogodku se proti njej postavi celotna vas, zato se začasno umakne k stricu v Trst.
Rok zaradi poškodbe hira ter postaja vedno zlobnejši. Marija zanj in za otroka – malega Roka, ne more več skrbeti sama in na pomoč pokliče strica Luko, Matijevega brata. Tega je Matija zaradi sramote, ki jo je s svojim pijančevanjem prinesel na Zamejčevino, zavrgel. Luka sicer še živi pri Matiju, toda večino časa preživi v krčmi pri Mari, s katero ima tudi nezakonskega otroka. Luka je Mariji v pomoč najprej pri spopadanju z blodnjami umirajočega moža, nato pa tudi pri prenašanju obrekovanja, ki Marijo doleteli po moževi smrti. Stari Hostar namreč trdi, da je Marija z veseljem pričakovala Rokovo smrt, da bi lahko vzela Andreja. Ko te govorice pridejo do Matije, se razsrdi, hčeri izplača, kar ji je še dolžan, ter jo prekolne.
Aza se v tem času vrne iz Trsta. Ko izve za Marijino nesrečno ljubezen do Andreja, se odloči sestro posvariti pred usodno zvezo in ji nazorno predoči Andrejevo dvoličnost in nestanovitnost. Načrt ji uspe – Mariji sicer stre srce, a jo obenem postavi na realna tla. Nato Azo k sebi pokliče Matija, ki želi, da bi ona podedovala domačijo, toda Aza ponudbo zavrne in se vrne v Trst k ljubimcu. Matija zaradi strtega srca – po njegovem prepričanju so ga izdali vsi, ki jih je ljubil, kmalu umre.
Po nekaj letih umre tudi Luka, skrb za svojega nezakonskega otroka Aleša pa prepusti Mariji. Tej od svojcev ostaneta le Aleš in Rok, njen sin. Toda tudi v starosti Marija ni obvarovana pred bridkostjo, saj Rok Aleša sovraži ter je z njim nenehno v sporu. Povrhu se iz objestnosti Rok zaplete celo z vdovo, s katero se je Andrej medtem poročil. Andrej zvezo odkrije in vdovo ubije. Marija od hudega umre.
Komentarji in kritike
Kritiki so bili glede kvalitete in umetniške vrednosti dela neenotni. Josip Vidmar je roman slabšalno označil za "dostojno ljudsko knjigo", a ga obenem primerjal z deli svetovnega merila, kot so Mannovi Buddenbrookovi ter Galsworthyjeva Saga o Forsytih, s katero ga je primerjal tudi Silvester Škerl. Borko je v romanu opazil realistične in naturalistične prvine, Škerl pa impresionistične in simbolistične. Nekateri kritiki so se nad romanom navduševali, drugi so ga označili za patetičnega. Še najbolj enotni so bili glede dejstva, da je Šentpeter odklon od Cankarjevih modernističnih vplivov, ki se vrača k tradicionalnejšim pripovednim postopkom.
Literatura
Prevodi 1957 – srbski, Beograd: Rad (prev. Milivoj Slaviček) 1963 – hrvaški, Zagreb: Naprijed (prev. Marijana Zander in Josip Zidar)
Izdaje 1931, Ljubljana: Tiskovna zadruga 1947, Ljubljana: Slovenski knjižni zavod 1959, Ljubljana: Državna založba Slovenije 1976, Maribor: Obzorja 1984, Ljubljana: Mladinska knjiga 1959, Izbrano delo, 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije 1990, Zbrano delo, 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije
Obravnave besedila
Diplomske naloge na temo romana Karel Klasinc: Juš Kozak: Šentpeter (Motivacijske osnove v romanu) (1986) Vera Mayer: Juš Kozak: Šentpeter: Interpretacija romana (1974)
Kritike Božidar Borko, Jutro 26. 9. 1931 dlib Silvester Škerl, Slovenec 20. 10. 1931 dlib Ludvik Mrzel, Jugoslovan 25. 10. 1931 dlib Janez Lenček, Modra ptica 32/12 (1931/32), 374–78 dlib France Vodnik, Dom in svet 1/2 (1932), 73–76 dlib Josip Vidmar: Juš Kozak: Šentpeter. Ljubljanski zvon 52/8 (1932), 492–96 dlib Rajmund Habřina: Lidove noviny (Praga) 21. 3. 1933 Veljko Kuprešanin: Novosti (Zagreb) 15. 7. 1933
Spremne besede Lino Legiša: Slovenski poročevalec 29. 10. 1947 Marko Slodnjak: Dnevnik 18. 6. 1977 Nada Gaborovič: Dialogi 1977, 480–81
Viri
Janez Mušič: [Spremna beseda.] Juš Kozak: Šentpeter. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. 471–511.
Kategorija:Dela Juša Kozaka kategorija:Slovenski romani Kategorija:Kolektivni romani Kategorija:Knjige leta 1931