Tezenski pokol ali pokol na Teznem je bil množični pokol ujetnikov in civilistov Neodvisne države Hrvaške (NDH), ki se je po koncu druge svetovne vojne v Jugoslaviji zgodil na Teznem pri Mariboru.
Poboje so izvedle enote jugoslovanskih partizanov maja 1945 po pliberški repatriaciji. Skupne usmrtitve so se začele 19. maja, ko so prvi zaporniki prišli v tezenski gozd iz bližnjih taborišč, in se končale do 26. maja. Večina trupel je pokopanih v več kilometrov dolgem protitankovskem jarku, ki so ga jugoslovanske oblasti prikrivale.Ferenc, Mitja. Tezno - najveće prikriveno grobište u Sloveniji. ČSP, br. 3., 539-569..(2012)
Ocenjujejo, da je bilo v pokolu ubitih okoli 15.000 civilistov in vojakov. Ujetnikom so roke zavezali z žicami, nato so jih s tovornjaki pripeljali iz koncentracijskih taborišč v Mariboru. Vse ujetnike so komunisti pobili s strelnim orožjem iz neposredne bližine, po usmrtitvi pa so pripadniki jugoslovanske vojske žrtve posipali z apnom, ko je apna zmanjkalo, pa s katranom. Pokol je neposredno organizirala OZNA Tretje jugoslovanske armade, izvršitelji pa so bili pripadniki 15. majeviške brigade.Članak na ekskluzivno.net: Ovo je najveća masovna grobnica u Europi!, objavljeno 11. rujna 2018., pristupljeno 3. listopada 2018.
Tezno je eno od približno 600 množičnih grobišč, doslej odkritih v Sloveniji. Po besedah člana komisije slovenske vlade za reševanje problema skritih grobov, Mitje Ferenca, je bilo na celotnem ozemlju Slovenije pobitih okoli 14.000 Slovencev in 100.000 Hrvatov.
Grobove so odkrili leta 1999 med gradnjo avtoceste. Dodatne raziskave grobišč je leta 2007 opravila Komisija za skrite množične grobnice v Sloveniji. Na 70 metrih nekdanjega protitankovskega jarka je bilo takrat najdenih 1.179 posmrtnih ostankov. Leta 2012 je slovenska vlada zgradila in odprla spominski park na Teznem, kjer poteka vsakoletna komemoracija. Leta 2015 se je žrtvam na Teznem poklonila tudi takratna predsednica Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović.
Spominsko območje se nahaja v bližini pokopališča Dobrava pri Mariboru.
Ozadje Maja 1945, ob koncu druge svetovne vojne v Jugoslaviji, so se vojaki Neodvisne Države Hrvaške začeli umikati proti Avstriji, kjer so bile nameščene britanske sile, z namenom, da se jim predajo namesto napredujočim jugoslovanskim partizanom. Hrvaške oborožene sile (HOS) so se skupaj s številnimi civilisti prebile do jugoslovansko-avstrijske meje in se 15. maja predale britanski vojski.
Mejo je doseglo približno 25.000 vojakov, večinoma mesto Pliberk, medtem ko se je približno 175.000 razpršilo v bližnje kolone, dolge več deset kilometrov. Vendar je britanska vojska zavrnila njihovo predajo z utemeljitvijo, da se morajo vse čete osi predati vojskam, proti katerim so se borile. Vojni ujetniki na meji so bili tako repatriirani jugoslovanskim partizanom.
Prisilni pohodi in pokoli sličica|Umikajoča se kolona se maja 1945 približuje mestu Pliberk Zajete kolone so bile podvržene prisilnim pohodom z obmejnega območja v severni Sloveniji. Veliko število ujetnikov je korakalo proti Mariboru, kjer so bila postavljena tranzitna taborišča. Tranzitna središča so se nahajala v vojašnici v okrožju Studenci, tovarni letalskih delov na Teznem in več manjših stavbah. sličica|Vojni ujetniki v Mariboru Ko so se kolone oddaljile od meje z Avstrijo, so ujetnikom odvzeli vse dragocenosti in jim niso dali hrane ali vode. Da bi hitreje prišli do cilja, so tiste, ki so zaostajali, postrelili. Nekatere so ubili, ker so si vzeli odmor ali ker so bili preveč utrujeni, da bi nadaljevali hojo. Med pohodom so iz kolon izbirali majhne skupine moških, jih odpeljali v gozd in jih ubili. Ti poboji so bili dobro organizirani in delo celih enot moških. Kmalu so se poboji majhnih skupin spremenili v množične usmrtitve.
Lokalni partizanski štab, ki je koordiniral kolone, se je nahajal v Mariboru. Organizirane usmrtitve se običajno niso izvajale brez dovoljenja OZNE (Oddelka za zaščito naroda). 19. maja je poveljnik 3. armade Kosta Nađ ukazal Majeviški brigadi 17. divizije, naj se premakne v Maribor in se podredi lokalnemu poveljstvu OZNE. sličica|Vojni ujetniki v Mariboru V tranzitnih taboriščih je bila opravljena selekcija med ujetniki. Nekatere so poslali v Zagreb in Celje na prisilne pohode ali pa so jih uporabili za prisilno delo. Druge so poslali v Tezno pri Mariboru, kjer so bili protitankovski jarki, ki so jih Nemci izkopali med vojno. Njihova dolžina je bila več kilometrov in so se raztezali od reke Drave do pobočij Pohorja. Ujetnike so s tranzitnih taborišč v jarke odpeljali s tovornjaki. Roke so jim zvezali za hrbtom z žicami, mnoge pa so slekli. Ob prihodu so jih postrojili na rob jarkov in ustrelili. Nekdanji partizan, ki je bil priča pobojem, je enega od njih opisal:[...]ujetnike so postrojili na rob luknje, kjer so ležala starejša trupla. Nato so jim vzeli vse, kar so imeli. Nazadnje so sto ujetnikov postrelili z mitraljezi. Ta pokol sem opazoval z razdalje sto metrov ali manj. Nekateri ujetniki so se vrgli na tla in ubežali mitralješkemu ognju. Pretvarjali so se, da so mrtvi, toda partizani so hodili od enega navideznega trupla do drugega in z bajoneti prebodli vse, za katere so sumili, da so živi. Kriki so parali zrak in zagotavljali mračen dokaz, da se tisti, ki so se izognili mitralješkemu ognju, niso dolgo izognili smrti. Vse nove žrtve so vrgli v luknjo na stara trupla. Nato so partizani usmerili še nekaj rafalov iz mitraljeza v kup trupel, samo da bi se prepričali, da niso pustili nikogar živega.Usmrtitve so se začele 19. maja. Izvajale so jih partizanske enote Majeviška brigada, 1. in 2. bataljon ter deli 3. bataljona 6. vzhodnobosanske brigade, ki so bile vse del 17. vzhodnobosanske divizije 3. armade. Poboji so trajali neprekinjeno več dni in so se odlagali le, če so tovornjaki z ujetniki zamujali. Ko so bili jarki polni, so posebne enote dobile ukaz, naj jih zakrijejo z zemljo. Nekatera trupla so izkopali v ločenih množičnih grobovih ali kraterjih. Zadnji umori so bili izvedeni 26. maja.
Posledice Trupla so plitvo zakopali, v naslednjih tednih in mesecih pa so naredili dodatna zakopavanja. OZNA je sestavila seznam vseh množičnih grobišč v Sloveniji. Skupaj z Korpus narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ) so organizirali prekrivanje najdišč z zemljo in rastlinami. Lokalne oblasti so bile obveščene, naj preprečijo kakršno koli žalovanje ob grobovih. Jugoslovanske oblasti so jih hranile v tajnosti; desetletja je bil na območje dovoljen le omejen dostop. Leta 1984 ga je vlada določila za lokacijo vojaških pokopališč.
Odkritje in raziskovanje grobov Po razpadu komunizma v Jugoslaviji so v Sloveniji našli na stotine neoznačenih množičnih grobišč. Množična grobišča Tezno so odkrili med gradnjo avtoceste v bližini Maribora leta 1999, ko so delavci naleteli na protitankovski jarek, ki se je raztezal več kilometrov. Ocenili so, da je bilo v delu, namenjenem avtocesti, okoli 600 trupel.
Naknadna izkopavanja so pokazala, da je bilo v 70 metrov dolgem delu jarka 1179 trupel. V povprečju je bilo na vsakem metru jarka najdenih 17 trupel. Jarek je bil prekrit z gramozom, na človeških ostankih pa so našli apno. Večina izkopanih trupel je kazala na to, da so bile roke žrtev zvezane z žico. Posamezne lobanje so imele vidne strelne rane. Leta 1999 je slovenska policija sprva ocenila, da je bilo v jarkih pokopanih med 7000 in 10.000 žrtev.
Novo izkopavanje se je začelo leta 2007. Komisija za prikrita množična grobišča v Sloveniji je poročala, da je njihova analiza in sondiranje območja, ki je danes gozdnato, v Teznu odkrila človeške posmrtne ostanke v dolžini 940 metrov. Na podlagi matematičnih izračunov in primerjav z izkopavanji leta 1999 se ocenjuje, da vsebuje posmrtne ostanke približno 15.000 žrtev. Zbrana dokumentacija in ohranjeni predmeti žrtev kažejo, da so bili večinoma pripadniki HOS. Zgodovinar Mitja Ferenc ugotavlja, da so bili med žrtvami tudi nekateri pripadniki Črnogorske narodne armade, ki so bili tistega leta vključeni v HOS, in verjetno nekaj pripadnikov muslimanskih milic, nemške vojske ter madžarskih in albanskih bataljonov HOS (Hungarista legija in Skanderbeg legija). Jože Dežman, vodja Komisije za prikrita množična grobišča, je Tezno označil za največje množično grobišče v Evropi po koncu druge svetovne vojne.
Del jarka v Teznu v Mariboru je uradno označen kot množično grobišče Tezenski gozd 1. Grobišče Tezenski gozd 2–6 leži zahodno od naselja Dogoše, med kanalom HE Zlatoličje in Mariborom, in je del nekdanjega protitankovskega jarka.
Obeležje Po odkritju grobov so postavili spomenike v spomin na smrt žrtev. Septembra 2007 je slovenska vlada začela načrtovati, da bi množično grobišče v Teznu spremenila v spominski park in pokopališče. Hrvaški predsednik Ivo Josipović je kraj obiskal junija 2010 in položil vence za žrtve.
Leta 2012 se je hrvaški parlament pod vlado Zorana Milanovića odločil, da ukine financiranje letne komemoracije v Pliberku in se preusmeri na manjšo komemoracijo na lokaciji Tezno. Tega leta so predsednik Josipović, premier Milanović in predsednik parlamenta Boris Šprem ter slovenski premier Janez Janša obiskali lokacijo in se poklonili žrtvam.
Ob odprtju spominskega parka junija 2012 je predsednik Slovenije Danilo Türk dejal:Konec druge svetovne vojne je bil priča tudi zunajsodnim pobojem. In prav na Dobravi pri Teznu se je zgodil eden največjih pobojev. Primerno je, da se ti zločini danes ponovno odločno in jasno obsodijo. Ob vsaki primerni priložnosti kot predsednik Republike Slovenije obsojam vse zunajsodne uboje in vse oblike vojnega in revolucionarnega nasilja. Vsa ta dejanja je treba preiskati in povedati vso resnico.Na komemoraciji leta 2015 je hrvaško vodstvo obsodilo vse zločine ne glede na ideologijo, v imenu katere so bili storjeni. Po polaganju venca v Teznu je takratni premier Milanović dejal:Prišel sem sem zaradi ljudi, ki so bili ubiti na koncu vojne. To je tragičen, grozljiv dogodek, ki madežuje pravičen boj in pred njim se ne sme bežati, niti jaz ne bežim pred njim. Takšni kraji vedno vzbujajo nelagodje, vendar jih je treba sprejeti in se od njih ne sme obračati stran.
Galerija
Glej tudi
Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne
Sklici
Kategorija:Zgodovina Maribora Kategorija:Partizanski zločini v drugi svetovni vojni Kategorija:Povojna grobišča v Sloveniji Kategorija:Tezno Kategorija:1945 v Sloveniji