10. volitve v Državni zbor Republike Slovenije so potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, in so šele druge redne državnozborske volitve po letu 2008. Predsednik republike Borut Pahor je datum volitev uradno potrdil 20. januarja 2022.

Na volitvah je zmagala nova stranka Gibanje Svoboda, ki je osvojila 34,45 odstotkov glasov in osvojila 41 poslanskih mest, kar je največ v zgodovini Republike Slovenije. Prav tako je postalo prva stranka, ki je prejela več kot 400.000 glasov. Na drugo mesto se je uvrstila tedaj največja vladna stranka Slovenska demokratska stranka, ki je osvojila 27 poslanskih mest, osem pa jih je na tretjem mestu osvojila stranka Nova Slovenija. Četrta stranka po rezultatu so bili Socialni demokrati, ki so prejeli sedem poslanskih mest, najmanjša parlamentarna stranka pa je postala Levica s petimi poslanci. Državni zbor je imel tako v novi sestavi pet političnih strank, kar so štiri manj od predhodnega sklica. Pod parlamentarnih pragom so ostale liste oz. stranke Lista Marjana Šarca, Povežimo Slovenijo (del katere je bila parlamentarna stranka Konkretno), Stranka Alenke Bratušek, DeSUS in Slovenska nacionalna stranka.

Po več kot en odstotek glasov, kar jim omogoča financiranje iz državnega proračuna, je pod parlamentarnih pragom prejelo deset list oz. strank: Lista Marjana Šarca, Povežimo Slovenijo, Državljansko gibanje Resni.ca, Stranka Alenke Bratušek, Nestrankarska ljudska lista Gibanja Zdrava družba, Naša prihodnost in Dobra država, Piratska stranka Slovenije, Naša dežela, Slovenska nacionalna stranka in Vesna - zelena stranka.

Volilna udeležba je bila višja kot na volitvah leta 2018, in sicer 70,79 odstotna. Glas je oddalo 1.203.373 volilnih upravičencev; veljavnih glasovnic je bilo 1.192.293, neveljavnih pa 11.080.

Državna volilna komisija je 7. maja 2022 sporočila, da je računalnik narobe izračunal poslanske mandate nekaterim kandidatom pri treh strankah, in sicer pri Gibanju Svoboda, Novi Sloveniji in Levici. Napako so ugotovili pri ponovnem izračunavanju poslanskih mest. Razmerje poslanskih mest med strankami je ostalo enako. Državna volilna komisija je uradni zapisnik volitev predsedniku republike predala 8. maja 2022.

Ozadje Volilni sistem 90 poslancev državnega zbora se voli na dva načina, po proporcionalnem in večinskem volilnem sistemu. 88 poslancev se voli po proporcionalnem volilnem sistemu v osmih volilnih enotah, kjer vsaki enoti pripada 11 mandatov (en mandat za en volilni okraj). Preostala dva mandata pa sta rezervirana za poslanca italijanske in madžarske narodne manjšine, zato se na območjih, kjer živita manjšini, oblikujeta še dve dodatni enoti, v katerih pripadniki manjšin kandidata izvolijo po večinskem volilnem sistemu. V Sloveniji je v veljavi štiriodstotni volilni prag za vstop v DZ (štirje poslanski sedeži), kar pomeni, da se pri delitvi mandatov upoštevajo le liste, ki na območju celotne države dobijo najmanj štiri odstotke od skupnega števila glasov.

Predstavnika manjšin se glasuje tako, da volivec pred priimki in imeni kandidatov označi prednostni vrstni red kandidatov s številkami od 1 naprej. Kandidatu se za vsako prvo mesto dodeli toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici, za vsako naslednje mesto pa točko manj. Nato se točke seštejejo, tisti, ki jih prejme največ, je izvoljen v državni zbor.

Preostalih 88 mandatov se izračuna po dveh ravneh, na ravni volilnih enot in na ravni države. Mandati se strankam na ravni volilnih enot dodelijo z uporabo Droopovega količnika. Droopov količnik izračunamo tako, da skupno število oddanih glasov vseh volivcev v neki enoti delimo s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti (11), čemur dodamo še enega, tako da dobimo število 12. Kot primer lahko vzamemo, da je recimo v volilni enoti Ljubljana center oddalo glas 180.000 volivcev, kar pomeni, da bo Droopov količnik v tej enoti 15.000 (180.000 / 12 = 15.000). Število mandatov, ki jih dobi posamezna stranka, se izračuna tako, da se pogleda, kolikokrat je Droopov količnik vsebovan v glasovih za posamezno listo. Če bi naša namišljena stanka v tej volilni enoti prejela 40.000 glasov, bi v enoti dobila dva mandata, saj je Droopov količnik v številki 40.000 vsebovan dvakrat (40.000 / 15.000 = 2, ostanek je 10.000). V volilni enoti sta tako izvoljena tista dva kandidata iz tistih dveh volilnih okrajev, kjer je stranka dobila največji odstotek glasov.

Da preostanek glasov na ravni volilnih enot ne bi šel v nič, se vsi nerazporejeni glasovi (v zgornjem primeru 10.000) upoštevajo, ko gre za delitev mandatov na ravni države. Na ravni države se porazdeli še preostanek mandatov, ki ni bil razdeljen na ravni volilnih enot (leta 2014 so recimo na ravni volilnih enot podelili 53 mandatov, kar pomeni, da so preostalih 35 podelili na državni ravni). Pri tem se upoštevajo vse stranke, razen tistih, ki so kandidaturo vložile le v eni volilni enoti, in seveda tistih, ki glede na volilni izid v celotnem volilnem telesu niso dosegle volilnega praga. Pri računanju delitve na ravni države v Sloveniji uporabljamo d'Hondtov sistem. To pomeni, da se sešteje vse glasove, ki jih je dobila posamezna stranka v vsej Sloveniji, nato pa se to število deli najprej z ena, dva, tri … in z vsemi števili do števila 88 (število poslancev DZ brez dveh poslancev manjšin). Nato se med rezultati vseh strank izloči 88 največjih števil in mandati se podelijo. Za lažjo predstavo si lahko predstavljamo da je naša namišljena stranka na ravni države dobila 200.000 glasov. To število nato delimo z 1 (= 200.000), z 2 (= 100.000), s 3 (= 66.666,66) in tako naprej vse do konca, ko se število glasov deli še z 88 (= 2272,72). Lahko si predstavljamo tabelo vseh teh rezultatov kjer je na vrhu v prvi vrstici prvi rezultat (200.000), v 88. vrstici pa 88. rezultat (2272,72). Sedaj moramo isto narediti še za vse druge stranke, rezultate pa enako razdelimo v tabelo enega ob drugega. Sedaj med vsemi rezultati poiščemo 88 največjih in označimo katerim strankam pripadajo, kajti toliko največjih rezultatov, kolikor jih ima posamezna stranka, toliko mandatov bo imela v DZ. Za število mandatov, ki jih še dobi posamezna stranka poleg teh, že dobljenih na ravni volilnih enot, tako izračunamo le še razliko med številom mandatov na ravni države in tistimi na ravni enot. Če je naša namišljena stranka na ravni volilnih enot dobila 10 mandatov, na ravni države pa 17, pomeni, da bo v državnem zboru zasedla 17 sedežev. 10 mandatov za stranko je torej že podeljenih in imena izvoljenih so znana, preostalih 7 dodatnih mandatov, ki jih je prejela naša namišljena stranka, pa se dodeli kandidatom v tistih volilnih enotah, kjer ima stranka največje absolutne vrednosti preostankov glasov v razmerju do Droopovega količnika. Če so bili mandati v tej enoti že razdeljeni (vseh 11), pa se mandat dodeli poslancem v enoti, kjer ima lista naslednji največji ostanek glasov.

Razpis volitev Predsednik republike Borut Pahor se je po posvetovanju s poslanskimi skupinami državnega zbora odločil, da bo v februarju 2022 podpisal odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, v katerem bo kot dan glasovanja določil prvi možni datum, ki je 24. april 2022. Nekatere opozicijske stranke so ob tej priložnosti izrazile željo, da bi bile volitve predčasne. Predsednik SNS-ja Zmago Jelinčič se je edini zavzel za kasnejši datum volitev.

Pahor je odlok o razpisu rednih volitev podpisal 9. februarja 2022. Ob tej priložnosti je tudi pojasnil, da bo mandat za sestavo vlade zaupal tistemu, ki bo svojo podporo v državnem zboru potrdil s podpisi vsaj 46 poslank in poslancev. S tem je napovedal prekinitev običajne prakse, kjer je v preteklosti mandat za sestavo vlade ponavadi dobila relativna zmagovalka volitev.

Vlaganje kandidatnih list V ponedeljek, 21. marca 2022 so kot prvi kandidatno listo vložili v strankah SAB, SD in Piratski stranki.

V torek, 22. marca so jim sledili v Gibanju Svoboda, Levici in stranki Resni.ca ter ljudski listi Zdrava družba.

V sredo, 23. marca so kandidate vložili še v stranki DeSUS ter gibanju Povežimo Slovenijo.

V četrtek, 24. marca so kandidature v vseh volilnih enotah vložili še v stranki Vesna in Domovinski ligi, skupno listo kandidatov pa sta vložili še Dobra država in nova stranka Naša prihodnost.

Kandidaturo so v teh dneh vložili tudi v neparlamentarnih strankah Za ljudstvo Slovenije ter Naša dežela in v parlamentarnih SDS, Novi Sloveniji, LMŠ in SNS.

Do 24. marca 2022 ob polnoči so kandidate liste vložili v skupno 20 strankah.

Pri vlaganju kandidatur naj bi imeli težave Lista Borisa Popoviča ter Zavezništvo Osvobodimo Slovenijo.

Sodelujoče politične stranke Naslednje stranke so nastopile na volitvah: (Izmed strank, ki so imele poslance v tedanjem sklicu, je stranka LIDE napovedala, da se ne bo udeležila volitev v DZ.) +StrankaPredsednikSedeži v DZ2018Na dan volitevDeSUSDeSUS - Demokratična stranka upokojencev SlovenijeLjubo JasničIzstop Jurija Lepa (nepovezani poslanec).DOMDomovinska ligaBernard BrščičodsotnaResni.caDržavljansko gibanje Resni.caZoran StevanovićodsotnaSVOBODA!Gibanje SVOBODARobert GolobodsotnaLevicaLuka MesecPrestop Franca Trčka in Željka Ciglerja v SD.L'BPLista Borisa PopovičaBoris PopovičodsotnaLMŠLista Marjana ŠarcaMarjan ŠarecJani Möderndorfer (prej SMC).NDNAŠA DEŽELA stranka dr. ALEKSANDRE PIVECAleksandra PivecodsotnaZDNestrankarska LJUDSKA LISTA gibanja Zdrava družbaPolona KambičNSiNova Slovenija - krščanski demokrati Matej ToninPiratiPiratska strankaBoštjan Tavčar SNP + DD Skupna lista Naša prihodnost in Dobra država DD, SNP, ZzD, SOSSmiljan MekicarIvan GaleAlenka MuhičGaber Maroltodsotna PoS Povežimo SlovenijoNLS, SLS, NS, Konkretno, ZeleniŽeljko VogrinMarjan PodobnikAndrej MagajnaZdravko PočivalšekAndrej Čuš odsotnaSDSSlovenska demokratska strankaJanez JanšaLidija Ivanuša (prej SNS).SNSSlovenska nacionalna strankaZmago Jelinčič PlemenitiPrestop Lidije Ivanuša v SDS.SDSocialni demokratiTanja FajonGregor Židan (prej SMC), Franc Trček in Željko Cigler (oba prej Levica).SABStranka Alenke BratušekAlenka BratušekBranislav Rajić (prej nepovezan poslanec, pred tem SMC).VESNAVESNA – zelena strankaUrša Zgojznik in Uroš MacerlodsotnaZLSZa ljudstvo SlovenijeAnica BidarodsotnaZOSZavezništvo osvobodimo SlovenijoZSi, NSD, SAK, SSN, Fronta narodne rešitve,Stara pravda - stranka prava, SAS, Rodna zemlja, SlogaAndrej ŠiškoMarjan PoljšakAleksander KamenikMiha MajcSrečko ŠorliLudvik PoljanecKlemen PiberJasna MartinjakJanko Veberodsotna

Posebnosti volitev

Epidemija COVID-19 Glavni članek: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji

Ukrepi proti koronavirusu so bili ena glavnih tem volilne kampanje.

Okuženi s koronavirusom so lahko volili, če so do 20. aprila oddali vlogo s potrdilom o izolaciji. V Inštitutu 8. marec so opozorili, da bo tistim, ki se bodo okužili po 20. aprilu, kršena volilna pravica.

Vojna v Ukrajini Glavni članek: Ruska invazija na Ukrajino (2022)

Levica je ostro obsojala rusko invazijo na Ukrajino, toda nasprotovala letalski vojni nad Ukrajino, ki bi vodila v eskalacijo vojne. SDS je popolnoma podpirala ukrajinsko vlado Zelenskega in menila, da bi morali uvesti območje prepovedi letenja.

Opazovanje volitev Volitve je spremljala in ocenjevala misija Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri OVSE. Urad je v poročilu glede odločitve za napotitev misije v Slovenijo navedel, da načeloma zaupa v volilno zakonodajo in korektnost pristojnih volilnih organov, vendar se jim zdi smiselno ocenjevanje nekaterih drugih vidikov volilnega procesa (zlasti vodenje volilnih kampanj in preglednosti oz. transparentnosti financiranja kampanj, medijskega poročanja glede volitev in medijskega okolja nasploh).

Javnomnenjske raziskave

Predvolilna kampanja

Plakati pred uradnim začetkom kampanje