Polotok Bon (slovensko 'dobri rt') je polotok na skrajnem severovzhodu Tunizije, znan tudi kot Ras at-Taib ali Ra's at Tib (),- Britannica Concise polotok Sharīk ali Watan el Kibli;Sharīk Peninsula, Encyclopedia Britannica Rt Bon je ime najsevernejše točke na polotoku, znane tudi kot Ras ed-Dar in v antiki kot rt Merkurja ().

Lega sličica|250x250_pik| Francoski topološki zemljevid, ki prikazuje Polotok Bon in rt ob južni obali Tuniškega zaliva. Rt Bon, po katerem je dobil ime celoten polotok, leži na njegovem severovzhodnem koncu. Od tam je do Sicilije oddaljen približno 140 km. Na jugu, na vzhodni obali, sta Kerkouane in Kelibia. Ob južni obali se mimo Nabeula pride do Hamameta (Hamametski zaliv), dveh zelo priljubljenih turističnih destinacij. Od tam se preko Grombalije odpravimo do Solimana (Tuniški zaliv). Na severu so otoki Zembra. Najvišja točka rta je Džebel Korbous (419 m).

Severna obala polotoka tvori južni konec Tuniškega zaliva, medtem ko je njegova južna obala v zalivu Hammamet.

Polotok se upravlja kot guvernat Nabeul.

Naselja na polotoku vključujejo Nabeul, Hammam el Ghezaz, El Haouaria, Kelibia, Menzel Temime, Korba in Beni Khalled. Reke so vadi Melah in Čiba. Gore so Kef Bou Krim (237 m), Kef er-Rend (637 m), Džebel Sidi Abd er-Rahmane (602 m), Džebel Hofra (421 m) in Džebel Reba el-Aine (328 m). Poleg Rta Bon so drugi rti na polotoku Ras Dourdas in Ras el-Fortass na severni obali, Ras el-Melah na kratki vzhodni obali ter Ras Mostefa in Ras Maamoura na južni obali.

Gospodarstvo in kultura Zlasti južni del polotoka je intenzivno obdelan (agrumi, olive, vino, žito). Velik del teh kmetijskih praks, skupaj z njihovimi namakalnimi metodami, sega nazaj do priseljevanja muslimanskih (Moriskov) in judovskih beguncev iz Andaluzije. Ti begunci so se v majhnih skupinah selili med in po krščanski rekonkvisti Iberskega polotoka, španski kralj Filip III. Španski pa jih je množično izgnal od leta 1609. Za celotno regijo so značilni andaluzijski in do neke mere osmanski kulturni vplivi. To velja tako za kmetijske strukture kot za večino majhnih mest z njihovo zgodovinsko arhitekturo.Mensching: Tunesien S. 57, 134

Zgodovina V 5. stoletju pred našim štetjem so grški kolonisti ustanovili mesto Neapolis blizu Nabeula. Rt je najbolj znan po pomorski bitki pri rtu Bon (255 pr. n. št.) in svojem pomenu v vandalski kampanji (468 n. št.).

Tu so tudi ruševine punskega mesta Kerkouane. Džebel Mlezza ima grobnice iz Agatoklesovega časa,Paul Lachlan MacKendrick, The North African Stones Speak (UNC Press Books, 1 Dec. 2000) p20. ki so bile izkopane tik pred prvo svetovno vojno.

Med drugo svetovno vojno se je tu 12. maja 1943 končala tunizijska kampanja sil osi s predajo približno 230.000 nemških in italijanskih vojakov.Volker Issmer: Als „Mitläufer“ (Kategorie IV) entnazifiziert – Die Memoiren meines Vaters. AT Edition, Münster 2001, S. 278, ISBN 3-89781-007-7. Nemško prebivalstvo se je z grozo odzvalo na ta nadaljnji poraz po bitki za Stalingrad in ga zasebno imenovalo Tunisgrad.

Januarja 1952 je bilo pod vodstvom novega generala Jeana de Hauteclocqueja v Tuniziji razglašeno vojno stanje, na polotok pa je bila napotena francoska tujska legija, da bi zatrla tunizijsko gibanje za neodvisnost pod vodstvom Habiba Bourguibe.

Sklici

Zunanje povezave

Kap Bon – Fotos + Infos Kap Bon – Historisches Kartenblatt (1940)

Kategorija:Geografija Tunizije