Aleksander Gelijevič Dugin (Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин), ruski skrajno desničarski filozof in politični analitik, * 7. januar 1962, Moskva.
Bil je glavni organizator Nacionalne boljševiške stranke, Nacionalne boljševiške fronte, in Evrazijske stranke. Bil je tudi svetovalec govorniku Državne dume, Genadiju ŽeleznjovuEurasian Mission: An Introduction to Neo-Eurasianism, Arktos (2014) p.26 in vodilnemu članu vodeče stranke na oblasti Združena Rusija, Sergeju Nariškinu. Dugin je avtor več kot 30 knjig, med njimBil je tudi svetovalec govorniku Državne dume, Genadiju Železnjovui Temelji geopolitike (1997) in Četrta Politična Teorija (2009). Njegovi politični pogledi so bili opisani kot fašizem.Več virov:
In a 1999 interview for the Polish magazine Fronda, Dugin explains: "In Russian Orthodox christianity a person is a part of the Church, part of the collective organism, just like a leg. So how can a person be responsible for himself? Can a leg be responsible for itself? Here is where the idea of state, total state originates from. Also because of this, Russians, since they are Orthodox, can be the true fascists, unlike artificial Italian fascists: of Gentile type or their Hegelians. The true Hegelianism is Ivan Peresvetov – the man who in 16th century invented the oprichnina for Ivan the Terrible. He was the true creator of Russian fascism. He created the idea that state is everything and an individual is nothing."
Čeprav Dugin nima uradnih povezav s Kremljem, je pogosto imenovan za očeta Putinove ideologije, nekateri pa trdijo, da so te navedbe pretirane. Dugin rusko-ukrajinsko vojno opisuje kot »sveto vojno« proti »absolutnemu zlu«, ki ga po njegovem mnenju uteleša zahodna civilizacija.
Zgodnja leta in izobrazba Dugin se je rodil v Moskvi v družino generalpolkovnika Sovjetske vojaške obveščevalne službe in pravnika, Gelija Aleksandroviča Dugina in matere Galine, zdravnice in znanstvenice na področju medicine. Njegov oče je družino zapustil, ko je bil sin star tri leta, vendar je poskrbel, da so imeli dober življenjski standard; Duginu je občasno pomagal iz težav z oblastmi. Zaradi vedenja sina so ga leta 1983 premestili v carinsko službo. Leta 1979 je Aleksander vstopil v Moskovski Letalski Inštitut, vendar ni diplomiral in je moral opraviti dopisni tečaj drugje.«Континент»№ 21(83)- 22(84),2002 р. Nato je pridobil magisterij iz filozofije in sčasoma dva doktorata znanosti, enega iz sociologije, enega iz političnih ved.Aleksandr Gel'evic Dugin, Prefazione, Comprendere Dugin - Vita, in Andrea Virga (a cura di), La Quarta Teoria Politica, 2ª ed., NOVAEUROPA, 2017, pp.
Leta 1980 se je Dugin pridružil Južinski skupini, združenju avantgardnih disidentov, ki so se šli Satanizem in druge oblike okultizma. Znan je bil po svojem nagnjenju za nacizem, kar pripisuje uporu proti svoji sovjetski vzgoji, ne pa resnični simpatiji za Hitlerja. Privzel je alter ego z imenom 'Hans Siever', sklicujoč se na Wolframa Sieversa, nacističnega raziskovalca paranormalnih tem. Kot samouk se je naučil italijanščino, nemščino, francoščino in anglešćino; govori tudi špansko. V Državni Knjižnici V. I. Lenina , je odkril spise Juliusa Evole in privzel prepričanja Tradicionalistične Šole.
Kariera in politični pogledi
Zgodnje aktivnosti V osemdesetih letih je bil Dugin disident in protikomunist. Delal je kot novinar, preden je tik pred padcem komunizma šel v politiko. Leta 1988 se je s prijateljem Gejdarom Džemalom pridružil ultra-nacionalistični skupini Pamjat (Spomin), iz katere je kasneje izšel ruski fašizem. Pomagal je napisati politični program za novo ustanovljeno Komunistično partijo Ruske federacije pod vodstvom Genadija Zjuganova.
Publicistična kariera Dugin je objavil leta 1997 Temelje geopolitike; delo se je uporabljalo kot učbenik v Akademiji Generalštaba ruske vojske - na radarju politologov v ZDA, kot so delo med drugim imenovali " ruski Manifest Destiny". Leta 1997 je prav tako njegov članek "fašizem – brez meja in rdeč" razglasil prihod "pristnega, resničnega, radikalno revolucionarnega in doslednega fašističnega fašizma" v Rusijo. Prepričan je, da " nikakor niso rasistični in šovinistični vidiki Nacionalsocializma pogojevali narave njegove ideologije. Ekscesi te ideologije v Nemčiji so stvar izključno Nemcev... medtem ko ruski fašizem združuje naravni nacionalni konzervativizem s strastno željo po resničnih spremembah. "Waffen-SS in še posebej znanstveni sektor te organizacije, Ahnenerbe, " sta bila po njegovem "intelektualna oaza v okviru nacionalsocialističnega režima"."
Dugin je kmalu začel objavljati revijo Elementi, ki jo je začel s hvalo Francosko-belgijskemu avtorju Jean-François Thiriart, zagovorniku "evro-sovjetskega imperija, ki naj bi se raztezal od Dublina do Vladivostoka in bi se moral razširiti tudi na jug, saj potrebuje pristanišče na Indijskem Oceanu." Elementi, v katerih je Dugin dosledno izražal občudovanje za caristično in stalinistično Rusijo, so tudi častili Juliusa Evolo. Dugin je sodeloval tudi s tednikom Den (Dan), ki ga je pred tem vodil Aleksander Prohanov.
Ideologija Dugin ne odobrava liberalizma zahoda, še posebno ne hegemonije ZDA. Izjavlja, da smo "na strani Stalina in Sovjetske zveze". Imenuje se za konservativca:"Mi konservativci želimo močno, trdno državo, želimo red in zdravo družino, pozitivne vrednote, krepitev pomena religije in cerkve v družbi". Dodaja: "Želimo domoljubni radio, televizijo, domoljubne strokovnjake, domoljubne klube. Želimo medije, ki izražajo nacionalne interese". Po mnenju politologinje Marlene Laruelle bi miselnost Dugina, glavnega tvorca fašizma a-La-russe, lahko opisali kot koncentrične kroge skrajno desnih ideologij, katerih jedro so politične in filozofske tradicije kot ezoterični nacizem, Tradicionalizem/Perenializem, nemška konservativna revolucija in evropska nova resnica.
Dugin podpira misel Martina Heideggerja, predvsem njegov geo-filozofski koncept Daseina (eksistence). Po Duginu predstavljajo sile liberalne in kapitalistične zahodne civilizacije tisto, kar so stari Grki imenovali ὕβρις (hubris), "bistveno obliko titanizma" (proti-idealna oblika), ki nasprotuje nebesom ("idealna oblika - v smislu prostora, časa, bitja"). Z drugimi besedami, Zahod predstavlja "upor Zemlje proti Nebu". "Atomizirajočemu" univerzalizmu Zahoda Dugin postavlja kot nasprotje univerzalizem, izražen bogu, ki ga ljudje niso sposobni doumeti, in v politični ideji "imperija". Vrednote kot demokracija, človekove pravice, individualizem itd. zanj niso univerzalne, temveč edinstvene za zahod.
Evroazijanstvo, fašizem in pogledi na geopolitiko Dugin se je zavzel za fašistična stališča, in teorijo ustanovitve "Evroazijskega imperija", sposobnega upreti se Zahodu pod vodstvom ZDA. Bil je organizator in prvi predsednik Narodne boljševiške stranke med letoma 1993 do 1998 (skupaj s Edvardom Limonovim), kasneje Nacionalne boljševiške fronte in Evrazijske stranke, ki je nato postala nevladno združenje. Duginova evrazijska ideologija je tako usmerjena v združitev vseh rusko govorečih narodov v eno samo državo s prisilnim teritorialnim razkosanjem preteklih republik Sovjetske zveze.
V začetku leta 1990 Dugin pri Nacionalni Boljševiški Fronti med drugim raziskoval korenine nacionalnih gibanj in dejavnosti podpiranja ezoteričnih skupin v prvi polovici 20.stoletja. Sodeloval je s Christian Bouchetom,The Ordo Templi Orientis Phenomenon. Fr. Marsyas. takratnim članom francoskega Ordo Templi Orientis, in z njim gradil fašistična in integrativna interesna gibanja v Aziji in Evropi in s tem približeval mednarodno politiko evrazijskim geopolitičnim konceptom Rusije.
Dugin je dve leti preučeval geopolitične, semiotične in ezoterične teorije kontroverznega nemškega učenjaka Hermana Wirths (1885-1981), enega od ustanoviteljev nemškega Ahnenerbe. Posledica tega je bila knjiga Hiperborejska Teorija (1993), v kateri je Dugin v veliki meri podprl Wirthove ideje kot možen temelj za svoje Evrazijanstvo.Aleksandr G. Dugin, Hyperborean Theory: The Experience of Ariosophical Research (Giperboreiskaia teoriia: Opit ariosofskogo issledovaniia), Moscow 1993. Očitno je to "eden najobsežnejših povzetkov in del o Wirthu v katerem koli jeziku".Jafe Arnold, Mysteries of Eurasia: The Esoteric Sources of Alexander Dugin and the Yuzhinsky Circle , Research Masters Thesis, Amsterdam 2019, p. 72-73. Po besedah moldavskega antropologa Leonida Mosionjnika so se Wirthove odkrito divje ideje zelo dobro prilegle v ideološko praznino po propadu komunizma, liberalizma in demokracije.Highly critical of Dugin's enthousiasm for Wirth: Leonid A. Mosionjnik, Technology of the Historical Myth (Tekhnologiya istoricheskogo mifa), Saint Petersburg 2012, p. 95-102 et passim (here for download). Dugin je zagovarjal tudi legendo, da je Wirth napisal pomembno knjigo o zgodovini judovskega ljudstva in o Stari zavezi, tako imenovano Palestinabuch, ki bi lahko spremenila svet, ko je ne bi ukradli.Aleksandr G. Dugin, 'Herman Wirth: In Search of the Holy Grail of Meanings' (German Virt: v poiskakh Sviatogo Graalia smislov ) (1998), in: Ibidem, Philosophy of Traditionalism (Filosofiia Traditsionalizma ), Moscow 2002, p. 135-167, 162.Na Duginove ideje, zlasti ideje o "turško-slovanskem zavezništvu v Evroazijski sferi" so začeli postajati pozorni v nekaterih nacionalističnih krogih v Turčiji, predvsem med domnevnimi člani mreže Ergenekon, ki je predmet odmevnega sodnega procesa zaradi obtožb zarote. Duginova evrazijska ideologija je bila povezana tudi na njegovo pristajanje doktrin Tradicionalistične šole - Duginova tradicionalistična prepričanja so predmet študije v dolžini knjige J. Heiserja, Ameriški imperij je treba uničiti—Aleksander Dugin in nevarnosti imanentizirane Eshatologije. Dugin se zavzema tudi za rusko-arabsko zavezništvo.Načeloma, ostajata Evrazija in naš prostor, osrednja Rusija, srčika nove anti-buržuazne, proti-amerikanskje revolucije ... Novi Eurazijski imperij bo zgrajen na temeljnem načelu skupnega sovražnika: na odkanjanju atlanticizma, strateškem nadzoru nad ZDA in uporu, da bi liberalne vrednote prevladale nad nami. Ta skupni civilizacijski impulz bo osnova politične in strateške unije. Basics of Geopolitics Prerojena Rusija naj bi po Buginovem konceptu (Charles Clover v Financial Times) bila nekoliko predelana različica Sovjetske zveze z odmevi Orwelovega 1984 , z Evrazijo kot eno od treh super držav velikosti celine, Vzhodno Azijo in Oceanijo kot drugima dvema, v stalnem konfliktu med sebod. V evro-azijski sferi javnega diskurza pomeni totalitarna komunistična politika, ki jo v več kot tri desetletja zastopajo različne mednarodne skupine, "za Rusijo obliko ponovne integracije postsovjetskega okolja v Evro-azijsko vplivno sfero". Severnoameriški program "sodeluje s široko paleto partnerjev iz vseh sektorjev civilne družbe" in "ga podpirajo nepovratna sredstva, mediji, regionalne pobude in tesno sodelovanje".
Rusko pravoslavje in rodnoverstvo Dugina je pri šestih letih v Ruski Pravoslavni cerkvi Mičurinskega krstila njegova prababica Elena Mihajlovna Kargalceva. Od leta 1999 je uradno vstopil v podružnico Starovercev, rusko versko gibanje, ki je zavrnilo 1652-1666 reforme uradne Ruske Pravoslavne Cerkve. Duginova evroazijska filozofija dolguje veliko tradicionalnemu Integralizmu in Nouvelle Droite gibanjem in kot taka odmeva Neopaganizem, kategorijo, ki v tem okviru pomeni gibanje Slovanska Domača Vera (Rodnoverstvo). Duginovo Evroazijstvo pogosto navajajo kot pripadnost istemu spektru teh gibanj,Marat Shterin (2016). poleg tega tudi vplivajo nanj hermetične, Gnostične in Vzhodne tradicije. Sam poziva, da naj se razvoj "Vzhodne teologije in mističnih tokov" nasloni na Četrto Politično Teorijo.Aleksandr Dugin.