Obleganje Mariupola je bilo obleganje v Ukrajini med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022, ko so ruske in separatistične sile Donecke ljudske republike obkolile ukrajinske sile v mestu Mariupol. Obleganje, ki je bilo del vzhodne in južne ukrajinske ofenzive se je začelo 24. februarja 2022 in končalo 20. maja 2022, ko je Rusija sporočila, da so se preostale ukrajinske sile v Mariupolu vdale, potem ko so prejele ukaze, naj prenehajo z bojem.
Mariupol se nahaja v ukrajinski Donecki oblasti, ki je pod nadzorom separatistične Donecke ljudske republike, ki jo podpira Rusija. Ruske sile so mesto popolnoma obkolile 2. marca, nato pa so nad njim postopoma prevzele nadzor. Do 22. aprila so se preostale ukrajinske sile umaknile v železarno in jeklarno Azovstal, obsežen in zelo dobro branjen industrijski kompleks.
Rdeči križ je razmere opisal kot »apokaliptične«, ukrajinske oblasti pa so Rusijo obtožile, da je v mestu povzročila velikansko humanitarno krizo, pri čemer so poročale, da je bilo v mestu ubitih okoli 22.000 civilistov. Ukrajinski uradniki so poleg tega sporočili, da je bilo med spopadi uničenih vsaj 95 % mesta, večinoma zaradi ruskega bombardiranja. Združeni narodi so sporočili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar so navedli, da je resnično število žrtev verjetno na tisoče višje, in dodali, da je 90 % stanovanjskih stavb v mestu poškodovanih ali uničenih.
Obleganje se je končalo 16. maja 2022, po tem kar mediji imenujejo »evakuacija« ali »predaja« preostalega vojaškega osebja Azovškega polka iz železarne Azovstal; rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se Ukrajinci »predali«, beseda, ki se ji Ukrajina izogiba.
Nekateri zahodni analitiki in novinarji so bitko označila za »pirovo« ali »simbolično« zmago Rusije, drugi pa so zapisli, da je humanitarni učinek obleganja za Rusijo pomenil »katastrofo ugleda«. Izguba mesta pa je pomenila tudi velik poraz za Ukrajino.
Ozadje
Mariupol je veljal za pomembno strateško mesto in bil zato tarča ruskih sil. Bilo je največje mesto v ukrajinskem delu Donecke oblasti in eno največjih rusko govorečih mest v Ukrajini. Mariupol je bil pomembno industrijsko središče, med drugim dom železarni Ilič in Azovstal, ter največje mesto ob Azovskem morju.
Nadzor nad pristaniščem na zahodni obali Azovskega morja je ključnega pomena za ukrajinsko gospodarstvo. Rusiji bi omogočil kopensko pot do Krima in prehod ruskega pomorskega prometa.Russian dominance in the Black Sea: The Sea of Azov , Middle East Institute, Luke Coffey, 25 September 2020. Retrieved 23 March 2022. Z zavzetjem mesta je Rusija dobila popoln nadzor nad Azovskim morjem.
Leta 2014 so po revoluciji dostojanstva Mariupol zajeli proruski protesti proti novi vladi. V začetku maja so napetosti prerasle v vojno v Donbasu, med nemiri pa so miličniki separatistične rusko podprte Donecke ljudske republike (DLR) prevzeli nadzor nad mestom in med prvo bitko za Mariupol prisilili ukrajinsko vojsko, da ga je zapustila. Naslednji mesec so ukrajinske sile v ofenzivi ponovno zavzele mesto. Avgusta so DLR in ruske enote zavzele vas Novoazovsk, 45 km vzhodno od Mariupola blizu rusko-ukrajinske meje. Po zavzetju mesta in obnovitvi sil je DLR septembra v drugi bitki za Mariupol ponovno poskušala zavzeti mesto. Spopadi so dosegli vzhodno obrobje, vendar so bili separatisti na koncu odbiti. Oktobra je takratni predsednik vlade DLR Aleksander Zaharčenko obljubil, da bo mesto ponovno zavzel. Januarja 2015 je bil Mariupol množično bombardiran z raketami. V strahu pred prihodnjo tretjo ofenzivo na Mariupol so ukrajinske sile februarja nepričakovano napadle Širokine, vas 11 km vzhodno od Mariupola, s ciljem pregnati separatistične sile z območja mesta in vzpostaviti varovalni pas zunaj ozemlja DLR. Separatisti so se štiri mesece pozneje umaknili iz Širokine. Konflikt je bil zamrznjen, ko je bil leta 2015 podpisan sporazum o prekinitvi ognja Minsk II.
Ena od skupin, ki je najbolj pripomogla k ponovni osvojitvi in poznejši obrambi Mariupola, je bil bataljon Azov, ukrajinska prostovoljna milica, sporna zaradi svojih odkrito neonacističnih in ultranacionalističnih pripadnikov. Novembra 2014 je bil Azov vključen v ukrajinsko nacionalno gardo, za njen sedež pa je bil določen Mariupol. Ker je bil eden od ciljev, ki jih je Vladimir Putin navedel za invazijo, »denacifikacija« Ukrajine, je bil Mariupol za ruske sile pomemben ideološki in simbolni cilj.
Pred obleganjem je po besedah podžupana mesta okoli 100.000 prebivalcev zapustilo Mariupol.
Preden je mesto padlo pod ruske sile, so ga branile ukrajinske kopenske sile, ukrajinska mornariška pehota, ukrajinska nacionalna garda (predvsem polk Azov), ukrajinske sile teritorialne obrambe in neregularne sile.
Napredovanje v Mariupol
Predhodno obstreljevanje in napredovanje do mesta 24. februarja, na dan, ko se je začela invazija, je ruska artilerija začela z obstreljevanjem mesta in po poročanju ranila 26 ljudi.
25. februarja zjutraj so ruske sile napredovale z ozemlja DLR na vzhodu proti Mariupolu. Pri vasi Pavlopil so naletele na ukrajinske sile, ki so jih v spopadu premagale. Vadim Bojčenko, župan Mariupola, je dejal, da je bilo v spopadu uničenih 22 ruskih tankov.
Ruska vojna mornarica je na podlagi zmogljivosti črnomorske flote domnevno zvečer 25. februarja začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70 km zahodno od Mariupola. Ameriški obrambni uradnik je izjavil, da so Rusi morda na to obalno mostišče napotili na tisoče marincev.
26. februarja so ruske sile nadaljevale z artilerijskim obstreljevanjem Mariupola. Kasneje je grška vlada sporočila, da je bilo v ruskih napadih na Mariupol ubitih deset grških civilistov, šest v vasi Sartana in štirje v vasi Bugas.
Zjutraj 27. februarja je Bojčenko dejal, da je ruska tankovska kolona napredovala proti Mariupolu iz DLR, vendar so napad odbile ukrajinske sile, pri čemer je bilo ujetih šest ruskih vojakov. Kasneje istega dne je rusko bombardiranje ubilo 6-letno deklico v Mariupolu. Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je izjavil, da so se spopadi v Mariupolu 27. februarja nadaljevali vso noč.
Ves 28. februar je mesto ostalo pod ukrajinskim nadzorom, kljub temu, da so ga obkolile ruske enote in nenehno obstreljevale. Zvečer je bila prekinjena električna, plinska in internetna povezava z večjim delom mesta. Kasneje je po poročanju radia Radio Free Europe/Radio Liberty ukrajinski ostrostrelec blizu Mariupola ubil ruskega generalmajorja Andreja Suhoveckega, vendar so drugi viri povedali, da je bil ubit med kijevsko ofenzivo.
Obkolitev Mariupola sličica|Med obstreljevanjem poškodovana stanovanjska hiša v Mariupolu, 2. marec 2022 1. marca je Denis Pušilin, vodja DLR, sporočil, da so sile DLR skoraj popolnoma obkolile bližnje mesto Volnovaha in da bodo kmalu storile enako Mariupolu. Ruska artilerija je kasneje bombardirala Mariupol in povzročila več kot 21 poškodb.
Mesto je bilo popolnoma obkoljeno 2. marca, nato pa se je obleganje še okrepilo. Rusko obstreljevanje je ubilo najstnika in ranilo še dva druga, ki sta zunaj igrala nogomet. Bojčenko je sporočil, da mesto trpi zaradi izpada vode in da je žrtev ogromno. Povedal je tudi, da ruske sile preprečujejo izhod civilistom.
Kasneje 2. marca je ruska artilerija ciljala na gosto naseljeno sosesko Mariupola in jo obstreljevala skoraj 15 ur. Zaradi tega je bila soseska močno poškodovana, podžupan Sergij Orlov pa je poročal, da je »mrtvih najmanj na stotine ljudi«.
Zjutraj 3. marca so mesto ruske enote ponovno obstreljevale. Eduard Basurin, tiskovni predstavnik milice DLR, je uradno pozval obkoljene ukrajinske sile v Mariupolu, naj se predajo ali pa se soočijo s »ciljno usmerjenimi napadi«. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je sporočil, da so sile DLR okrepile obleganje in da so zavzele tri bližnja naselja. sličica|Rusko bombardiranje Mariupola, 3. marec 2022 sličica|Dim iz številnih zgradb sredi močnega ruskega bombardiranja v Mariupolu, 3. marec 2022 4. marca je Bojčenko izjavil, da mestu zmanjkuje zalog, in pozval k humanitarnemu evakuacijskemu koridorju in ukrajinskim vojaškim okrepitvam. Izjavil je tudi, da ruski BM-21 Grad obstreljujejo mestne bolnišnice in da prebivalci Mariupola nimajo več gretja, tekoče vode ali elektrike. Kasneje istega dne je bila predlagana začasna prekinitev ognja za regijo Mariupol, da bi državljanom omogočili evakuacijo.
5. marca je ukrajinska vlada objavila, da želi evakuirati 200.000 civilistov iz Mariupola. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je napovedal, da bo deloval kot garant za novo premirje, ki bo omogočilo to evakuacijo. Rdeči križ je razmere v Mariupolu opisal kot »izjemno hude«.Hamza Mohamed and Nadim Asrar, Al Jazeera (5 Mar 2022) Russia-Ukraine live news: Mariupol evacuation halted Po treh dneh obstreljevanja je bilo razglašeno premirje, ki naj bi veljalo od 11:00 do 16:00. Civilisti so se začeli evakuirati iz Mariupola po humanitarnem koridorju v mesto Zaporožje. Ko so civilisti vstopili v evakuacijski koridor, so ruske sile nadaljevale z obstreljevanjem mesta, zaradi česar so se morali evakuiranci vrniti nazaj.
Ukrajinske oblasti so pozneje sporočile, da ruske sile niso upoštevale prekinitve ognja in so nadaljevale z obstreljevanjem mesta. Ruski uradniki so ukrajinske sile obtožili, da civilistom niso dovolile evakuacije proti Rusiji. DLR je poročala, da so iz Mariupola evakuirali le 17 civilistov.
Rdeči križ je 6. marca sporočil, da je bil drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola ponovno neuspešen. Anton Heraščenko, ukrajinski uradnik, je dejal, da se je drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za civiliste v Mariupolu končal z ruskim bombardiranjem. Rdeči križ je sporočil, da so v Mariupolu »uničujoči prizori človeškega trpljenja«. Pozneje zjutraj je Ina Sovsun, ukrajinska poslanka, izjavila, da so ruske sile poškodovale cevovod za gorivo, ki oskrbuje Mariupol, zaradi česar je več kot 700.000 ljudi ostalo brez ogrevanja, in dejala, da bi ljudje lahko zmrznili do smrti, saj je temperatura tisti čas pogosto padla pod 0 °C. Bombardiranje je zadelo tudi zadnji delujoči telefonski stolp v mestu.
7. marca je direktor operacij ICRC izjavil, da so bili sporazumi o humanitarnem koridorju sklenjeni le načeloma, brez potrebne natančnosti glede poti, ur in dogovora o tem, ali je sploh mogoče prinesti blago. Ekipa ICRC je ugotovila, da je bila ena od predlaganih koridorskih cest minirana in je o tem začela pogovore z ruskimi in ukrajinskimi silami.
8. marca je bil izveden nov poskus evakuacije civilistov, vendar je ukrajinska vlada obtožila Rusijo, da je ponovno kršila premirje z bombardiranjem evakuacijskega koridorja.
9. marca je Associated Press poročal, da so mestni delavci v množičnem grobu na enem od mestnih pokopališč pokopali na desetine ukrajinskih civilistov in vojakov. Prejšnji dan je rusko granatiranje zadelo pokopališče, prekinilo pokope in poškodovalo zid. Pozneje je propadel še en poskus prekinitve ognja, potem ko je Orlov poročal, da so ruski vojaki streljali na gradbene delavce in evakuacijske točke. Orlov je pomanjkanje oskrbe v mestu opisal kot tako hude, da prebivalci topijo sneg, da bi dobili vodo. Kasneje istega dne je mestni svet Mariupola izdal izjavo, da je ruski zračni napad zadel in uničil porodnišnico in otroško bolnišnico. Ukrajinski uradniki so navedli, da so bili ubiti trije civilisti, najmanj 17 pa je bilo ranjenih.
Napredovanje v mestu
Ruski prodor v mesto sličica|Ceste v Mariupolu, 12. marec 2022 Ukrajinska vojska je 12. marca izjavila, da so ruske sile zavzele vzhodno obrobje Mariupola. Kasneje je konvoj vozil 82 etničnih Grkov lahko zapustil mesto po humanitarnem koridorju.