Titov kip v Velenju je spomenik Josipu Brozu - Titu na Titovem trgu, glavnem trgu v mestu.

Po naročilu skupščine Občine Velenje je hrvaški kipar Antun Augustinčić nekaj let pred smrtjo ustvaril ta javni spomenik v nadnaravni velikosti po zgledu lastnega Titovega kipa iz leta 1947, ki stoji v Kumrovcu ob Titovi rojstni hiši. Pri oblikovanju sta ostarelemu kiparju pomagala akademska kiparja Vladimir Herljević in Ivan Pavić. Bronasto figuro so odlili v zagrebški livarni Likum. Kip so odkrili 25. junija 1977 v čast 40-letnice prihoda Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, 40-letnice ustanovnega Kongresa Komunistične partije Slovenije in ob Titovi 85-letnici.

Lokacijo kipa je določil Augustinčić, ko je leta 1977 s tem namenom obiskal Velenje. Kip je iz livarne do trga prepeljal domač voznik Anton Kolenc. Finančno so postavitev podprle in zanj prispevale delovne in družbenopolitične organizacije in občani s samoprispevkom ter s tem postali vsaj simbolni lastniki spomenika.

Tito je upodobljen stoje, nekoliko razkoračen, v vojaški uniformi. Čez rame ima ogrnjen vojaški plašč, šinjel. Obut je v visoke škornje. Takšnega je videl Augustinčić novembra 1943 v Jajcu. Po zasedanju AVNOJ je postalo Jajce kultni prostor s svojo dvorano, spremenjeno v muzej. Tja so redno romali po koncu vojne partizani in njihovi pristaši ter podporniki. Starejšo figuralno upodobitev Tita je Augustinčić oblikoval za Kumrovac kot razmišljujočega poveljnika in revolucionarja, ko se sprehaja z rokami sklenjenimi za hrbtom. Dodatno oblikovana glava je zvest portret, ki nekoliko patetično gleda predse.

Velenjski kip je največji Titov spomenik na svetu. Nad 4 m visokim podstavkom je figura, visoka okoli 6 m.

V Velenju je potekalo že več protestov, ki so zahtevali odstranitev kipa Tita zaradi povezav s komunizmom, kršitvami človekovih pravic in vojnimi zločini.

Vandalizem V noči iz 4. na 5. decembra 2025 je bil Titov kip obglavljen. Storilca je po prijavi očividca policija prijela, ko je 125,5 kilogramsko glavo prevažal v prtljažniku avtomobila z ukradenimi registrskimi tablicami. Storilec, domačin Miroslav Pačnik, se je kasneje na družbenih omrežjih in v medijih sam izpostavil. Kot motiv za dejanje je kot izgovor izpovedal željo po odpiranju javne razprave o totalitarni zgodovini in ustreznosti, da na javnih mestih še vedno stojijo kipi diktatorjev ter s spomenikom nepovezano nezadovoljstvo z vlado Roberta Goloba, saj je bil Golob ob postavitvi kipa desetleten deček. Pačnik je glavo kipa žagal tri noči, po odstranitvi pa jo je baje nameraval zakopati. Vandalizem spominja na akcije, ki so jih izvajali v Kidričevem, pred tem v Ljubljani s polivanjem nekaterih kipov z barvo in z akcijami samozvanih aktivistov, ki polivajo ali se lepijo na kipe (npr. Laokoonova skupina v Vatikanskih muzejih) ali na vandale, ki kradejo bronaste kipe, ne glede na njihovo simboliko (partizanski spomeniki, Stanko Bloudek v Ljubljani, pisatelj F. S. Finžgar v Žirovnici).

Najdeno glavo je velenjska občina kot lastnica na kip privarila že teden dni po dogodku, strošek popravila je bil približno 10.000 €. Zoper storilca je lastnica vložila kazensko ovadbo. Grozi mu večletna zaporna kazen.

Odzivi Policija je izjavila, da »gre za zavržno dejanje skrunitve kulturne in zgodovinske dediščine«, župan občine Velenje, Peter Dermol (SD) pa je kip označil za »del naše preteklosti, naše identitete«, Pačnika pa označil za »neuravnoteženo osebo z neuravnoteženim ozadjem«, za kar je ta proti Dermolu vložil kazensko ovadbo zaradi razžalitve. Hkrati je Dermol za dejanje okrivil stranko SDS, katere član je tudi Pačnik.

Stranka Levica je trdila, da gre za »spomenik narodnoosvobodilnega boja«, za kraji glave pa okrivila »hujskanja desne politike proti vsemu, kar predstavlja našo skupno antifašistično in socialistično zgodovinsko izkušnjo«.

Gibanje Svoboda je razpravo o dogodku spravila v dnevni red redne seje občine v Velenju. Svetniki Svobode so žaganje in krajo obsojali in zahtevali ukrepanje, medtem pa so svetniki SDS izpostavili problematiko še vedno javno vidnih simbolov totalitarizma, krajo bronaste glave pa demagoško označili za »širšo pravico izražanja političnega mnenja«. Tudi svetniki nekaterih drugih list so podprli prestavitev kipa in preimenovanje trga.

Janez Janša je v odzivu na obglavitev zapisal, da je »Slovenija verjetno edina država v EU, v kateri še vedno stojijo spomeniki enopartijski diktaturi in njenim nosilcem«, storilca pa pohvalil. Politikove izjave ne držijo, saj npr. v Rimu v predelu EUR še stoji Mussolinijev spomenik, v Trstu bronasti spomenik zavojevalcu Reke G. D'Annunziu, sporni bivši vladarji in pa imajo spomenike v različnih državah v Evropi in izven nje. Npr.: Henri Philippe Petain, obsojen izdajalec Francije, ki je predal 10.000 Judov Hitlerjevi državi, ima še vedno spominsko obeležje sredi New Yorka.

Sklici

Kategorija:Dela leta 1977 Kategorija:Dela Antuna Augustinčića Kategorija:Josip Broz - Tito Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju Kategorija:Spomeniki v Mestni občini Velenje

Zunanja povezava Titov trg v Velenju