Padec berlinskega zidu se je zgodil 9. novembra 1989 zvečer, ko so prebivalci Vzhodnega Berlina, ki so jih zahodnonemški mediji opozorili na odločitev vzhodnonemških oblasti, da za prehod v Zahodno Nemčijo (ZRN) ne bodo več zahtevali predhodnega dovoljenja, nenasilno izsilili odpiranje mejnih prehodov, vzpostavljenih med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Tisto noč se je začelo prvo fizično uničevanje zidu. Prebivalci Vzhodnega Berlina so začeli hoditi v Zahodni Berlin, dostop do katerega jim je bil prepovedan in onemogočen skoraj trideset let, od izgradnje zidu 13. avgusta 1961. Tako so se prebivalci prvič po skoraj tridesetih letih srečali s svojimi sorodniki v zahodnem delu Berlina, po padcu zidu pa je bil organiziran koncert violončelista Mstislava Rostropoviča, ki je bil izveden pred ruševinami podrtega zidu.Otmar Lahodynsky "Eiserner Vorhang: Picknick an der Grenze" (Iron curtain: picnic at the border – German), in Profil 13 June 2019.Thomas Roser: DDR-Massenflucht: Ein Picknick hebt die Welt aus den Angeln (German – Mass exodus of the GDR: A picnic clears the world) in: Die Presse 16 August 2018.
Padec berlinskega zidu je bil posledica demonstracij proti komunističnemu režimu in ponovnega množičnega izseljevanja, ki je prizadela NDR v prejšnjih mesecih. Padec berlinskega zidu je pomenil tudi padec komunistične diktature in konec hladne vojne med vzhodnim in zahodnim blokom.Andreas Rödder, Deutschland einig Vaterland – Die Geschichte der Wiedervereinigung (2009).Miklós Németh in Interview, Austrian TV – ORF "Report", 25 June 2019.
Padec berlinskega zidu je bil simboličen in pomemben korak obdobju novejše nemške zgodovine, ki se ga najpogosteje imenuje die Wende ("prelomnica") ali die friedliche revolucion (mirna revolucija), ki ga je omogočila nova politika Sovjetske zveze proti državam vzhoda, ki jih je leta 1985 ustanovil Mihail Gorbačov in ki so privedle do ponovne združitve Nemčij 3. oktobra 1990.Hilde Szabo: Die Berliner Mauer begann im Burgenland zu bröckeln (The Berlin Wall began to crumble in Burgenland – German), in Wiener Zeitung 16 August 1999; Otmar Lahodynsky: Paneuropäisches Picknick: Die Generalprobe für den Mauerfall (Pan-European picnic: the dress rehearsal for the fall of the Berlin Wall – German), in: Profil 9 August 2014.Ludwig Greven "Und dann ging das Tor auf", in Die Zeit, 19 August 2014.
Ozadje
Odprava železne zavese Odpravljanje železne zavese med Avstrijo in Madžarsko na Panevropskem pikniku 19. avgusta 1989 je sprožilo mirno reakcijo, na koncu katere ni bilo več Vzhodne Nemčije in je vzhodni blok razpadel. Obsežno oglaševanje načrtovanega piknika so s plakati in letaki naredili dopustniki NDR na Madžarskem. To je bilo največje gibanje za pobeg iz Vzhodne Nemčije od postavitve berlinskega zidu leta 1961. Po pikniku, ki je temeljil na ideji Otta von Habsburga, da bi preizkusil reakcijo Sovjetske zveze in Mihaila Gorbačova na odprtje meje, se je več deset na tisoče medijsko obveščenih vzhodnih Nemcev odpravilo na Madžarsko. Erich Honecker je za Daily Mirror dejal »Habsburžani so daleč v Poljsko razdeljevali letake, na katerih so bili vzhodnonemški dopustniki vabljeni na piknik. Ko so prišli na piknik, so dobili darila, hrano in nemške marke ter potem so jih prepričali, da pridejo na Zahod." Vodstvo NDR v Vzhodnem Berlinu si ni upalo popolnoma blokirati meja lastne države, Sovjetska zveza pa se sploh ni odzvala. Tako je bil okvir vzhodnega bloka razbit.
Po koncu poletja 1989 so begunci do začetka novembra našli pot na Madžarsko preko Češkoslovaške ali preko zahodnonemškega veleposlaništva v Pragi.
Izseljevanje je bilo sprva tolerirano zaradi dolgoletnih dogovorov s komunistično češkoslovaško vlado, ki so dovoljevali prosto potovanje čez skupno mejo. Vendar je to gibanje ljudi postalo tako veliko, da je povzročilo težave obema državama. Poleg tega se je Vzhodna Nemčija trudila poravnati plačila tujih posojil; Egon Krenz je poslal Alexandra Schalck-Golodkowskega, da je Zahodno Nemčijo neuspešno prosil za kratkoročno posojilo za plačilo obresti.
Politične spremembe v Vzhodni Nemčiji sličica|268x268_pik|Voditelj Vzhodne Nemčije Erich Honecker, kateri je leta 1961 nadzoroval gradnjo berlinskega zidu, je 18. oktobra 1989 odstopil s položaja voditelja države. 18. oktobra 1989 je dolgoletni voditelj Socialistične enotne stranke Nemčije (SED) Erich Honecker odstopil s položaja predsednika Vzhodne Nemčije, v korist Krenza. Honecker je bil do takrat že resno bolan in tisti, ki so ga želeli nadomestiti, so bili sprva pripravljeni počakati na "biološko rešitev", vendar so bili do oktobra prepričani, da so politične in gospodarske razmere pretežke. Honecker je odobril izbiro in imenoval Krenza v svojem odstopnem govoru za njegovega naslednika. Čeprav je Krenz v svojem prvem javnem govoru obljubil reforme, je vzhodnonemška javnost menila, da sledi politiki svojega predhodnika, javni protesti z zahtevo po njegovem odstopu pa so se nadaljevali. Kljub obljubam o reformah je javno nasprotovanje režimu še naprej naraščalo.
1. novembra je Krenz dovolil ponovno odprtje meje s Češkoslovaško, ki je bila zaprta, da bi preprečili Vzhodnim Nemcem beg v Zahodno Nemčijo. 4. novembra so potekale demonstracije na Alexanderplatzu.
Ministrstvo za notranje zadeve je 6. novembra objavilo osnutek novih predpisov o potovanjih, ki so kozmetično spremenili pravila iz Honeckerjevega vladanja, pri čemer je postopek odobritve ostal nepregleden in ohranil negotovost glede dostopa do tuje valute. Osnutek je razjezil navadne državljane, župan Zahodnega Berlina Walter Momper pa ga je označil za "popolne smeti". Na stotine beguncev se je zbralo na stopnišču zahodnonemškega veleposlaništva v Pragi, kar je razjezilo Čehoslovake, ki so grozili, da bodo zaprli vzhodnonemško-češkoslovaško mejo.
7. novembra je Krenz odobril odstop predsednika vlade Willija Stopha in dveh tretjin politbiroja; vendar pa je Centralni komite Krenza soglasno ponovno izvolil za generalnega sekretarja.
Nova vzhodnonemška politika o izseljevanju sličica|232x232_pik|Na tem delu zidu so bili stražni stolp, stražarji in bodeče ovire. 19. oktobra je Krenz prosil Gerharda Lauterja, naj pripravi osnutek nove politike za potovanje državljanov izven države. Lauter je bil nekdanji častnik ljudske policije. Potem, ko je hitro napredoval, je bil pred kratkim imenovan na položaj pri ministrstvu za notranje zadeve ("Home Office" / "Department of the Interior") kot vodja oddelka, odgovornega za izdajanje potnih listov in registracijo državljanov.
Na seji politbiroja 7. novembra je bilo sklenjeno, da se nemudoma sprejme del osnutka potovalnih predpisov, ki obravnava trajno izseljevanje. Sprva je politbiro načrtoval vzpostavitev posebnega mejnega prehoda v bližini Schirndinga posebej za to emigracijo. Uradniki ministrstva za notranje zadeve in birokrati Stasija, zadolženi za pripravo novega besedila, pa so ugotovili, da to ni izvedljivo, in sestavili so novo poročilo, ki se je nanašalo tako na izseljevanje kot na začasna potovanja. Določalo je, da lahko državljani Vzhodne Nemčije zaprosijo za dovoljenje za potovanje v tujino, ne da bi morali izpolnjevati prejšnje zahteve za ta potovanja. Politbiro, ki ga je vodil Krenz, je 9. novembra sklenil, da bo olajšal težave, da beguncem dovoli neposreden izstop prek mejnih prehodov med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, vključno med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom. Kasneje istega dne je ministrska administracija predlog spremenila tako, da je vključila zasebno, povratno potovanje. Novi predpisi naj bi začeli veljati naslednji dan.
Dogodki
Napačno obveščene javne objave sličica|266x266_pik|Tiskovna konferenca 9. novembra 1989 Günterja Schabowskega (sedi na odru, drugi z desne) in drugih vzhodnonemških uradnikov, ki je privedla do padca zidu. Objava predpisov, ki so zrušili zid, je potekala na enourni tiskovni konferenci, ki jo je vodil Günter Schabowski, vodja stranke v vzhodnem Berlinu in najvišji predstavnik vlade, ki se je začela 9. novembra ob 18. uri po srednjeevropskem času in je bila v živo predvajana na Vzhodni nacionalni nemški televiziji ter tudi radiju. Schabowskemu so se pridružili minister za zunanjo trgovino Gerhard Beil ter člana centralnega komiteja Helga Labs in Manfred Banaschak.
Schabowski ni bil vključen v razprave o novih predpisih in ni bil v celoti posodobljen.Sarotte, Mary Elise (1 November 2009) "How it went down: The little accident that toppled history" The Washington Post. Retrieved 2 November 2009. Tik pred tiskovno konferenco mu je Krenz izročil obvestilo o spremembah, ni pa dobil nadaljnjih navodil, kako ravnati s temi informacijami. Besedilo je določalo, da lahko državljani Vzhodne Nemčije zaprosijo za dovoljenje za potovanje v tujino, ne da bi morali izpolnjevati prejšnje zahteve za ta potovanja, dovoljeno pa je bilo tudi trajno izseljevanje med vsemi mejnimi prehodi – vključno s tistimi med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.
Ob 18:53, ob koncu tiskovne konference, je Riccardo Ehrman iz ANSA vprašal, ali je bil osnutek zakona o potovanjih z dne 6. novembra napaka. Schabowski je dal zmeden odgovor, ki je trdil, da je to potrebno, ker je Zahodna Nemčija izčrpala svoje zmogljivosti za sprejem bežečih Vzhodnih Nemcev, nato pa se je spomnil sporočila, ki ga je prejel, in dodal, da je bil pripravljen nov zakon, ki dovoljuje trajno izseljevanje na katerem koli mejnem prehodu. To je povzročilo razburjenje: Med več vprašanji hkrati je Schabowski izrazil presenečenje, da novinarji tega zakona še niso videli, in začel brati iz sporočila. Po tem ga je poročevalec vprašal,Walker, Marcus (21 October 2009) "Did Brinkmannship Fell Berlin's Wall? Brinkmann Says It Did" The Wall Street Journal. kdaj bodo predpisi začeli veljati. Po nekajsekundnem molčanju je Schabowski odgovoril: "Kolikor vem, začne veljati takoj, brez odlašanja" (nem. Das tritt nach meiner Kenntnis ... ist das sofort ... unverzüglich). To je bila očitna domneva, ki temelji na uvodnem odstavku opombe; ko je Beil poskušal vmešati, da mora Svet ministrov odločiti, kdaj bo začela veljati, je Schabowski nadaljeval z branjem te klavzule, ki je navajala, da velja, dokler Volkskammer ne bo sprejel zakona o tej zadevi. Bistveno pa je nato novinar vprašal, ali uredba velja tudi za prehode proti Zahodnemu Berlinu. Schabowski je skomignil z rameni in prebral 3. točko opombe, kar je potrdilo, da je tako.
Kmalu je Daniel Johnson iz revije The Daily Telegraph vprašal, kaj ta zakon pomeni za Berlinski zid. Schabowski je sedel na miru, preden je podal izjavo o tem, da je zid povezan s širšim vprašanjem razorožitve.Walker, Marcus (21 October 2009) "Did Brinkmannship Fell Berlin's Wall? Brinkmann Says It Did" The Wall Street Journal. Tiskovno konferenco je nato končal takoj ob 19:00, ko so novinarji odšli iz sobe.
Po tiskovni konferenci je Schabowski opravil intervju z voditeljem NBC News Tomom Brokawom, v katerem je ponovil, da se bodo Vzhodni Nemci lahko izseljevali prek meje in da bodo predpisi stopili v veljavo takoj.Schabowski replied to Brokaw in broken English that East Germans were "not further forced to leave GDR by transit through another country", and could now "go through the border". When Brokaw asked if this meant "freedom of travel", Schabowski replied, "Yes of course", and added that it was not "a question of tourism", but "a permission of leaving GDR". Sarotte, p. 129.
Širjenje novic