sličica|298x298_pik|Reliefni zemljevid današnje Severne Makedonije Zgodovina Severne Makedonije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Severne Makedonije.
Zgodovinopisje v Severni Makedoniji je kontroverzno, saj obstaja širok spekter nasprotujočih si pogledov na to, kako preučevati in predstaviti zgodovino Severne Makedonije, saj lahko na te vplivajo sodobni politični in ideološki interesi različnih ljudi in skupin.
Prazgodovina
Antično obdobje
Peonci in druga plemena levo|sličica|271x271_pik|Zemljevid starodavne Paeonije s približnim prebivališčem plemen pred osvojitvijo Filipa II Makedonskega v 4. stoletju pr. n. št. V antiki je bila večina ozemlja, kjer je zdaj Severna Makedonija, vključena v kraljestvo Paeonia, ki so ga naselili Peonci, ljudstvo traškega porekla, pa tudi deli antične Ilirije,Bauer, Susan Wise: The History of the Ancient World: From the Earliest Accounts to the Fall of Rome (2007), , page 518: "... Italy); to the north, Thracian tribes known collectively as the Paeonians." antične Makedonci so naselili območje na jugu, živeli so med številnimi drugimi plemeni in Dardanijo,Wilkes, John: The Illyrians, Wiley-Blackwell, 1996, , p. 49.Sealey, Raphael, A history of the Greek city states, ca. 700-338 B.C., p. 442]. University of California Press, 1976. . naseljeno z različnimi ilirskimi ljudstvi, ter Lyncestido in Pelagonijo, naseljeno s starimi grškimi plemeni Moloss.The Cambridge Ancient History Volume 3, Part 3: The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC by John Boardman and N. G. L. Hammond, 1982, , page 284 Nobena od teh ni imela fiksnih meja; včasih so bili podvrženi kraljem Makedonije, včasih pa so se od cepili.
Perzijska vladavina V poznem 6. stoletju pr. n. št. so Ahemenidski Perzijci pod vladanjem Darija Velikega osvojili Peonce in vključili današnjo Severno Makedonijo v svoja obsežna ozemlja.Timothy Howe, Jeanne Reames. "Macedonian Legacies: Studies in Ancient Macedonian History and Culture in Honor of Eugene N. Borza" Regina Books, 2008 Originally from the Indiana University. Digitalised 3 Nov 2010 . p 239 Po izgubi v drugi perzijski invaziji na Grčijo leta 479 pr. n. št. so se Perzijci sčasoma umaknili s svojih evropskih ozemelj, vključno z današnje Severne Makedonije.
Makedonci in Rim Leta 336 pr. n. št. je Filip II. Makedonski v celoti priključil Zgornjo Makedonijo, vključno z njenim severnim delom in južno Paeonijo, ki zdaj ležita znotraj Severne Makedonije. Filipov sin Aleksander Veliki je osvojil večino preostale regije in jo vključil v svoj imperij, z izjemo Dardanije.Poulton, Hugh, Who are the Macedonians? C. Hurst & Co. Publishers, 2000, , p. 14. Rimljani so večino republike vključili v svojo provinco Makedonijo, najsevernejši deli (Dardanija) pa so se nahajali v Meziji; do Dioklecijanovega obdobja so bili razdeljeni, republika pa je bila razdeljena med Macedonio Salutaris in Moesio prima.Encyclopædia Britannica — Scopje O Slovanih na območju današnje Severne Makedonije pred 5. stoletjem pr. n. št. je malo znanega.
Srednjeveško obdobje
Obdobje migracije sličica|269x269_pik|Rimska provinca Makedonija leta 125 po n. št. V tem obdobju je bilo območje, ločeno od Jirečkove meje, poseljeno z ljudmi trako-rimskega ali iliro-rimskega izvora, pa tudi s heleniziranimi državljani Bizantinskega cesarstva in bizantinskimi Grki. Stari jeziki lokalnega Trako-ilirskog ljudstva so izumrli že pred prihodom Slovanov, njihov kulturni vpliv pa se je močno zmanjšal zaradi ponavljajočih se barbarskih vpadov na Balkan v zgodnjem srednjem veku, ki so jih spremljali vztrajna helenizacija, romanizacija in kasnejša slavizacija. Južnoslovanska plemena so se naselila na ozemlju današnje Severne Makedonije v 6. stoletju. Slovanske naselbine so bizantinski grški zgodovinarji imenovali »Sklavinies«. Sklavini so sodelovali pri več napadih na Bizantinsko cesarstvo - sami ali s pomočjo Bolgarov ali Avarov. Okoli leta 680 po n. št. se je skupina Bolgarov, ki jo je vodil kan Kuber (ki je pripadal istemu rodu Dulo kot podonavski bolgarski kan Asparuh), naselila v Pelagonski nižini in začela pohode na območje Soluna.
V poznem 7. stoletju je Justinijan II. organiziral množične odprave proti Sklavinijam na grškem polotoku, v katerih je domnevno ujel več kot 110.000 Slovanov in jih premestil v Kapadokijo. V času Konstansa II. (ki je tudi organiziral pohode proti Slovanom) je bilo veliko Slovanov Makedonije ujetih in premeščenih v srednjo Malo Azijo, kjer so bili prisiljeni priznati oblast bizantinskega cesarja in služiti v njihovih mestih.
Tekmovanje med različnimi področji sličica|263x263_pik|Ohridska nadškofija leta 1020 Uporaba imena »Sklavine« kot samostojnega naroda je bila v bizantinskih zapisih ukinjena po približno 836 letu, ko so ti Slovani v regiji Makedonije postali prebivalstvo v Prvem bolgarskem cesarstvu. Prvotno dve različni ljudstvu, Sklavine in Bolgari, so Bolgari asimilirali slovanski jezik/identiteto, medtem ko so ohranili bolgarski demonim in ime cesarstva. Slovanski vpliv v regiji se je okrepil z vzponom te države, ki je leta 837 vključila celotno regijo v svoje oblast jezik. Bili so tudi apostoli-kristjanizatorji slovanskega sveta. Njihovo kulturno dediščino so pridobivali in razvijali v srednjeveški Bolgariji, kjer je po letu 885 Ohridska regija postala pomembno cerkveno središče z nominacijo svetega Klementa Ohridskega za »prvega nadškofa v bolgarskem jeziku« s prebivališčem v tej regiji. V sodelovanju z drugim učencem svetim Metodom je v okolici Ohrida ustvaril cvetoče bolgarsko kulturno središče, kjer so v tako imenovani Ohridski literarni šoli poučevali več kot 3000 učencev v glagolici in cirilici.https://web.archive.org/web/20131019161316/http://img53.exs.cx/img53/6537/ThemesintheByzantineEmpireunderBasilII.jpg levo|sličica|260x260_pik|Kraljestvo princa Marka Ob koncu 10. stoletja je velik del današnje Severne Makedonije postal politično in kulturno središče prvega bolgarskega cesarstva pod carjem Samuelom; medtem ko je bizantinski cesar Bazilij II. zavladal vzhodnemu delu cesarstva (danes Bolgarija), vključno s takratno prestolnico Preslav, leta 972. Nova prestolnica je bila ustanovljena v Ohridu, ki je postal tudi sedež bolgarskega patriarhata.Paul Stephenson, Byzantium's Balkan Frontier: A Political Study of the Northern Balkans, 900-1204, Cambridge University Press, 29 iun. 2000, p.307 Od takrat naprej je bolgarski model postal sestavni del širše slovanske kulture kot celote. Po več desetletjih skoraj neprestanih bojev je Bolgarija leta 1018 prišla pod bizantinsko oblast. Celotna Severna Makedonija je bila vključena v Bizantinsko cesarstvo kot tema Bolgarije, bolgarski patriarhat pa je bil po dolgem času imenovan za nadškofa.
Dobromir Hriz se je uprl cesarju in po neuspešnem cesarskem pohodu jeseni 1197 je cesar zahteval mir in priznal Dobromirju-Krizu pravice do zemljišč med Strimonom in Vardarjem, vključno s Strumico in trdnjavo Prosek.
V 13. in 14. stoletju je bil bizantinski nadzor prekinjen z obdobji bolgarske in srbske vladavine. Konstantin Asen - nekdanji plemič iz Skopja - je vladal kot car Bolgarije od leta 1257 do 1277. Kasneje je Skopje postalo prestolnica srbskega cesarstva pod Stefanom Dušanom. Po razpadu cesarstva je območje postalo domena samostojnih lokalnih srbskih vladarjev iz mest Mrnjavčevića in Dragaša. Od Mrnjavčevića naprej so bili zahodni deli današnje Severne Makedonije, od Dragaša naprej pa vzhodni. Glavno mesto države Mrnjavčevićeve hiše je bil Prilep. Iz Mrnjavčevićeve hiše sta znana le dva vladarja - kralj Vukašin Mrnjavčević in njegov sin, kralj Marko. kraljevič Marko je postal vazal Osmanskega cesarstva in je kasneje umrl v bitki pri Rovinah.
V obdobju 12., 13. in zgodnjega 14. stoletja so bili deli sodobne zahodne Severne Makedonije pod oblastjo albanske plemiške družine Gropa, ki je vladala ozemljem med Ohridom in Debarjem. Po prenehanju vladanja plemiške družine Gropa je vladala albanska kraljeva družina Kastrioti, ki je vladala Kneževini Kastrioti konec 14. stoletja in v prvi polovici 15. stoletja. Po smrti albanskega princa Gjona Kastriotija leta 1437 je Osmansko cesarstvo osvojilo številne dele njegovih posesti in jih kmalu zatem, v 15. stoletju, ponovno vrnilo v albansko oblast Gjergj Kastrioti Skanderbeg. V tem obdobju so zahodna ozemlja sodobne Severne Makedonije postala bojišče med albansko in osmansko vojsko. Nekatere od bitk, ki so se odvijale na ozemlju Makedonije, so bile bitka pri Pologu, bitka pri Mokri, bitka pri Ohridu, bitka pri Otoneti, bitka pri Oraniku in mnoge druge. Potekal je tudi Skenderbegov pohod v Makedonijo. S smrtjo Skenderbega 17. januarja 1468 je albanski odpor začel padati. Po smrti Skenderbega je albansko ligo vodil Lekë Dukagjini, vendar ni imel enakega uspeha kot prej in zadnje albanske trdnjave so bile osvojene leta 1479 pri dosegu Skadra.
Osmansko cesarstvo levo|sličica|Mesto Prilep v poznem 19. stoletju. V ozadju je viden osmanski minaret Območje, ki ga je osvojila osmanska vojska ob koncu 14. stoletja, je ostala del Osmanskega cesarstva več kot 500 let kot del province ali Ejaleta Rumelije. Med tem je v drugi polovici 15. stoletja albanski vodja Lige Lezhë Skenderbeg lahko zasedel mesta v sodobni zahodni Severni Makedoniji, ki so bila pod osmansko oblastjo, kot je takrat dobro znano mesto Ohrid (albanski Ohër), Tetovo in še mnogo drugih krajev. Albanske sile pod vodstvom Skenderbega so v bitki pri Mokri prodrle globoko v sodobno Severno Makedonijo. A to ni trajalo dolgo in mesta so ponovno zasedli Osmani. Rumelija, (turško: Rumeli) ki v turščini pomeni »dežela Rimljanov«, ki se nanaša na dežele, ki so jih osvojili Osmanski Turki iz Bizantinskega cesarstva. Skozi stoletja se je Rumelijski ejalet z upravnimi reformami zmanjševal, dokler ni v 19. stoletju obsegal regijo osrednje Albanije in severozahodni del sedanje države Severne Makedonije s prestolnico Manastir ali današnjo Bitolo.Michael Palairet, Macedonia: A Voyage through History (Vol. 2, From the Fifteenth Century to the Present), Vol. 2; Cambridge Scholars Publishing, 2016, , p. 2. Rumelijski ejalet je bil ukinjen leta 1867, ozemlje Severne Makedonije pa je nato postalo del provinc Manastirskega, Kosovskega in Solunskega vladanja, vse do konca osmanske vladavine leta 1912. sličica|Osmansko ozemlje pred prvo balkansko vojno leta 1912