Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so mesta, pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972. Iran je konvencijo sprejel 26. februarja 1975, zaradi česar so bila njegova zgodovinska mesta upravičena do uvrstitve na seznam. Do leta 2021 je vključenih šestindvajset lokacij v Iranu.
Prva tri najdišča v Iranu, Mejdan-e Emam v Isfahanu, Perzepolis in Čoga Zanbil, so bila vpisana na seznam na 3. zasedanju odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Kairu in Luksorju v Egiptu leta 1979. Do leta 2003, ko je bil na seznam dodan Takht-e Soleyman, so ostali edina navedena lastnina Islamske republike. Zadnji dodatek so bili hirkanski gozdovi, vpisani leta 2019. The latest addition was Alamūt Castle and Related Fortifications, inscribed in 2026. In addition to its inscribed sites, Iran also has 57 sites on its tentative list as of July 2026. Poleg vpisanih najdišč Iran na svojem okvirnem seznamu navaja tudi 57 nepremičnin.
Poleg svojih vpisanih območij Iran na svojem poskusnem seznamu navaja tudi 57 nepremičnin.
Svetovna dediščina UNESCO uvršča območja pod deset meril; vsak vnos mora izpolnjevati vsaj eno od meril. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.
ImeSlikaLokacijaKriterijiObmočje haLeto vpisaOpisArmenski samostani v Iranuprovinca Zahodni AzerbajdžanKulturno:IrnArm (ii)(iii)(vi)129 ha2008Je na severozahodu Irana in obsega tri skupine armenskih samostanov, zgrajenih med 7. in 16. stoletjem. Velja za odličen primer armenske kulture v regiji in njene interakcije z iranskimi civilizacijami.Bam s kulturno krajinoprovinca Kerman Kulturno:IrnBam (ii)(iii)(iv)(v)2004Izvira iz obdobja Ahemenidov (6.–4. stoletje pr. n. št.). Med 7. in 11. stoletjem n. št. je bilo na križišču pomembnih trgovskih poti za svilo in bombaž. Blaginja mesta je bila odvisna od kanatov, starodavnih podzemnih namakalnih sistemov, pri čemer Bam kaže nekatere najzgodnejše iranske primere. Arg-e Bam je dobro ohranjeno utrjeno srednjeveško mesto, zgrajeno s tradicionalnimi tehnikami nanosa blata (chineh).Behistunski napisprovinca KermanšahKulturno:IrnBis (ii)(iii)187 ha2006Vsebuje artefakte iz različnih zgodovinskih obdobij, vključno z Medijskim in Ahemenidskim cesarstvom. Najdišče vsebuje bas relief in klinopis Dareja I. iz leta 521 pr. n. št., ki prikazujeta njegov vzpon na oblast in suverenost. Ta prizor spremljajo napisi v treh jezikih, ki pripovedujejo o Darejevih osvajanjih in ponovni ustanovitvi Ahemenidskega cesarstva.Zgodovinska kulturna krajina Majmandprovinca KermanKulturno:IrnCul (v)4954 ha2015Gosti samozadostno, polnomadsko kmetijsko-živinorejsko skupnost. Prebivalci se selijo sezonsko, spomladi in jeseni uporabljajo gorske pašnike in začasna naselja, pozimi pa prebivajo v edinstvenih jamskih bivališčih, izklesanih iz mehke kamnine (kamar).Kulturna krajina Uramanat/Hawramanprovinca Kurdistan (Iran in Irak)Kermanshah (Iran)Kulturno:IrnCul (iii)(v)106 ha2021Vključuje dve glavni dolini z večplastno arhitekturo in agropastoralnimi praksami, primernimi za strm teren. Vztrajno prisotnost ljudstva Hawrami, kurdskega plemena, od leta 3000 pr. n. št. zaznamujejo arheološka najdišča in dinamično prilagajanje njihovega polnomadskega načina življenja, ki se sezonsko seli med višinami. Regija ima dvanajst vasi.Mavzolej Gonbad-e Qābusprovinca GolestanKulturno:IrnGon (i)(ii)(iii)(iv)1 ha2012Grobnica Qābusa Ibn Voshmgirja je bila zgrajena leta 1006 n. št. v severovzhodnem Iranu. Ta 53 metrov visok stolp, ki poudarja islamsko arhitekturno iznajdljivost, je vse, kar je ostalo od Jorjana, starodavnega središča znanja, uničenega med vpadi Mongolov v 14. in 15. stoletju.Palača GolestanTeheranKulturno:IrnGon (ii)(iii)(iv)5,3 ha2013Palača Golestan je bila zgrajena v obdobju Kadžarov. Kot eden najstarejših stavbnih kompleksov v Teheranu je postala središče moči dinastije Kadžar, potem ko so leta 1779 prevzeli prestol in razglasili Teheran za glavno mesto države. Palača, ki jo obdaja vrt z bazeni in zelenimi površinami, je s svojimi značilnimi okraski in arhitekturnimi elementi večinoma iz 19. stoletja. Njen arhitekturni slog združuje klasične perzijske elemente z arhitekturnimi metodami in tehnologijami 18. stoletja.Puščava Lutprovince Kerman in Sistan ind BalučistanNaravno:IrnLut (vii)(viii)2.278.012 ha2016Puščava Lut, znana tudi kot Dašt-e-Lut, ki leži v jugovzhodnem Iranu, ima eno najbolj ekstremnih podnebij na Zemlji, z nekaterimi najvišjimi temperaturami in najnižjimi količinami padavin. Razmere so še posebej intenzivne med junijem in oktobrom, ko močni vetrovi povzročajo osupljivo eolsko erozijo. Puščava vsebuje jardange, velike grebene, ki jih je oblikoval veter, ter prostranstvo skalnatih planot in prostrana polja sipin. Sasanidska arheološka mesta v provinci Fars (Bišapur, Firouzabad, Sarvestan)provinca FarsKulturno:IrnThePerQan (ii)(iii)(v)639,3 ha2018Na jugovzhodu province Fars v Iranu je osem arheoloških najdišč razporejenih v treh conah: Firuzabad, Fars, Bišapur in Sarvestan. Ta območja razkrivajo vrsto dobro ohranjenih urbanističnih zasnov, utrjenih stavb in palač, ki segajo tako v začetek kot konec Sasanidskega cesarstva, ki je trajalo od leta 224 do 658 n. št. Med temi najdišči so tista, ki jih je ustanovil Ardašir I. Papakan, prvi vladar cesarstva, vključno z njegovo prestolnico in različnimi zgradbami njegovega dediča Šapurja I. Ta najdišča kažejo vpliv rimske kulture.Petkova mošeja v IsfahanuIsfahan, provinca IsfahanKulturno:IrnMas (ii)2,07 ha2012Petkova mošeja (Masjed-e Jāmé) v Isfahanu, petkova mošeja, datira iz leta 841 n. št. Je najstarejša ohranjena mošeja v Iranu. Obsežen kompleks se razprostira na več kot 20.000 m² in je prvi v islamske sakralne strukture vključil sasanidsko shemo s štirimi dvorišči. Dvoslojne rebraste kupole mošeje veljajo za inovacijo in so pomembno vplivale na regionalno arhitekturo. Poleg tega stavba vključuje vrsto okrašenih detajlov, ki prikazujejo razvoj islamske umetnosti skozi več kot tisočletje.Nakš-e Džahan(Meidan Emam)Isfahan, provinca IsfahanKulturno:IrnMei (i)(v)(vi)1979To najdišče, ki ga je v 17. stoletju ustanovil šah Abas I., zajema safavidsko perzijsko arhitekturo in urbanizem, obdano z integriranim kompleksom veličastnih stavb in dvonadstropnih arkad. Med pomembnejšimi stavbami sta Kraljeva mošeja z zapletenimi islamskimi motivi in mošeja Šejk Lotfollah, znana po bogato okrašenem okrasju. Portik Kajsarije vodi do vhoda v glavni bazar in poudarja gospodarski pomen najdišča. Poleg tega timuridska palača znotraj kompleksa osvetljuje arhitekturne tradicije pred safavidsko dobo.Pasargadprovinca FarsKulturno:IrnPas (i)(ii)(iii)(iv)160 ha2004Pasargad je bila prva dinastična prestolnica Ahemenidskega cesarstva, ki ga je ustanovil Kir II. v 6. stoletju pred našim štetjem. Njeni vrtovi, palače in mavzolej veljajo za vrhunske primere kraljeve ahemenidske umetnosti. Najdišče velja za eno najzgodnejših manifestacij perzijske umetnosti in arhitekture.Perzepolisprovinca Fars Kulturno:IrnPer (i)(iii)(vi)12,5 ha1979Perzepolis, prestolnico Ahemenidskega cesarstva, je leta 518 pr. n. št. zasnoval Darej I. Mesto je bilo zgrajeno na vrhu velike terase, ki združuje človeško ustvarjalnost z naravno topografijo. Terasa je služila kot temelj za razkošen palačni kompleks, kjer je kralj kraljev postavil veličastne strukture, na katere je vplivala mezopotamska arhitektura.Ruševine mesta Šahri Sohteprovinca Sistan in BalučistanKulturno:IrnPer (ii)(iii)(iv)275 ha2014Šahri Sohte (»Požgano mesto«) stoji na križišču starodavnih trgovskih poti iz bronaste dobe na iranski planoti in priča o zori kompleksnih družb v vzhodnem Iranu. Ustanovljeno je bilo okoli leta 3200 pr. n. št. in je bilo naseljeno v štirih glavnih obdobjih, ki so segala do leta 1800 pr. n. št. Znotraj svojih meja se je mesto razvilo v vrsto specializiranih con, vključno z monumentalnimi strukturami, stanovanjskimi soseskami, grobišči in industrijskimi območji. Migracija vodnih virov in podnebne spremembe so pospešile propad mesta, kar je v začetku drugega tisočletja pr. n. št. privedlo do njegovega opuščanja. Danes preostala arhitektura iz blatnih opek, obsežna nekropola in presežek pomembnih artefaktov, ki so bili odkriti, ponujajo globok vir znanja. Suh puščavski zrak je ohranil te najdbe in zagotavlja obilo podatkov o zgodnjih družbenih strukturah in medsebojno komunicirajočih civilizacijah tretjega tisočletja pr. n. št.Kanega in grobnica šejka Safija Al-Dina v Ardabiluprovinca ArdabilKulturno:IrnShe (i)(ii)(iv)2 ha2010To duhovno zatočišče, ustanovljeno med začetkom 16. in koncem 18. stoletja, uteleša sufijsko duhovno tradicijo in prikazuje uporabo tradicionalne iranske arhitekture za optimizacijo prostora za večnamenski kompleks. Zatočišče vključuje knjižnico, mošejo, šolo, mavzolej, cisterno, bolnišnico, kuhinje, pekarno in upravne pisarne. Pot, ki vodi do svetišča sufijskega mistika šejka Safi al-dina Khānegah iz 13. in 14. stoletja, je razdeljena na sedem delov, ki odražajo sedem stopenj sufijskega duhovnega potovanja, in jo prekinja osem vrat, ki predstavljajo osem sufističnih stališč. Celoten kompleks ima dobro vzdrževane fasade in bogato okrašeno notranjost, v kateri je shranjena široka zbirka zgodovinskih artefaktov. Kot celota ponuja edinstven in nedotaknjen vpogled v elemente srednjeveške islamske arhitekture, posebej prilagojene duhovnim in praktičnim potrebam sufijskega svetišča.Zgodovinski hidravlični sistem Šuštarprovinca KuzestanKulturno:IrnShu (i)(ii)(v)240 ha2009Šuštarjev zgodovinski hidravlični sistem ima korenine, ki segajo v obdobje vladavine Dareja Velikega v 5. stoletju pred našim štetjem. Ta kompleksna infrastruktura vključuje preusmeritvene kanale iz reke Karun, zlasti kanal Gargar (ki je še vedno v uporabi), ki dovajajo vodo v Šuštarjev sistem skozi mrežo predorov, ki izkoriščajo energijo vodnih mlinov. Ti starodavni vodovodi ustvarjajo kaskado čez pečine, ki se izliva v zbirni bazen in nato na južno ravnino, namakajo zemljo za vzdrževanje sadovnjakov in kmetijstva na približno 40.000 hektarjih. To območje se je imenovalo Mianâb ali 'raj'. Sistem zajema vrsto arheoloških čudes, kot je grad Selasal, ki je služil kot nadzorni center za hidravliko, stolp za spremljanje gladine vode, različne jezove, mostove, bazene in mline.Sultanijaprovinca ZanjanKulturno:IrnSha (ii)(iii)(iv)790 ha2005Mavzolej Oljajtuja, postavljen med letoma 1302 in 1312 v Sultaniji, takratni prestolnici dinastije Ilkanidov, ki so jo ustanovili Mongoli, je v iranski provinci Zanjan. Znana je po tem, da pooseblja veličino perzijske arhitekture in pomembno prispeva k razvoju islamske arhitekture, njena osmerokotna zasnova pa je na vrhu s 50 metrov visoko kupolo, okrašeno s turkizno modro fajanso in obdano z osmimi vitkimi minareti. Predstavlja najzgodnejši znani primer dvokrilne kupole v Iranu. Notranja dekoracija mavzoleja velja za dovršeno, zaradi česar so priznani arhitekturni zgodovinarji, kot je Arthur Upham Pope, videli, da je predhodnik arhitekturne veličastnosti Tadž Mahala.Antično mesto Susaprovinca Kuzestan Kulturno:IrnSus (i)(ii)(iii)(iv)350 ha2015Na jugozahodu Irana, v spodnjem delu gorovja Zagros, leži najdišče s skupino arheoloških gomil ob reki Šavur, na drugi strani reke pa stoji Ardaširjeva palača. Susa, območje, o katerem govorimo, razkriva kronološko zbirko mestnih naselij, ki segajo od poznega 5. tisočletja pr. n. št. do 13. stoletja n. št. To najdišče izstopa kot priča o (večinoma izginulih) kulturnih tradicijah Elamcev, Perzijcev in Partov, saj razkriva raznoliko paleto upravnih, stanovanjskih in palačnih ruševin, ki pričajo o kompleksni zgodovini teh civilizacij.Zgodovinski bazar v Tabrizuprovinca Vzhodni AzerbajdžanKulturno:IrnTab