300px|thumb| Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555. 300px|thumb|Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560.
Burgundski cesarski okraj (nemško: Burgundischer Kreis, tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih okrajev znotraj Svetega rimskega cesarstva, , in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji Habsburško Nizozemsko in Franche-Comté. Prva delitev na cesarske okraje je iz leta 1500. Leta 1512 je bil Burgundski okraj odcepljen od okraja Spodnjega Porenja in Vestfalije. Okraj je obsegal vse dežele zahodno od Utrechta in Geldersa ter zahodno in južno od Maasa. Leta 1549 so bila habsburška ozemlja znotraj okraja podvržena Pragmatični sankciji Habsburške dinastije je zagotovila dinastično enotnost, ki so jo poznejši zgodovinarji poimenovali Sedemnajsta Nizozemska.
Zgodovina
S kombinacijo poročne politike in osvajanja so Nizozemske dežele v 15. in 16. stoletju združili Burgundijci, ki so jih nato nasledili Habsburžani. Ti so imeli pravo oblast le na svojih avstrijskih ozemljih, tam so imeli tako imenovane dedne dežele. Habsburžani so morda redno oskrbovali cesarja Svetega rimskega cesarstva, toda v precej ohlapnih zveznih deželah cesarstva so bili posamezni vladarji zveznih držav pogosto pravi vladarji. Na Nizozemskem pa je cesar res odločal. S poroko cesarja Maksimilijana I. z Marijo Burgundsko je Nizozemske dežele prevzel kot osebno 'dediščino' predhodne burgundske hiše in tam je vladal tudi rimski cesar Karel V. Habsburški kot vojvoda Brabantski, grof Flandrije, gospod Mechelena, in tako naprej. Ko je bila Vojvodina Gelders dodana njegovim posestim v Pogodbi iz Venlo-ja leta 1543, je na koncu nastalo bolj ali manj neprekinjeno teritorialno območje. Upravna zveza tega konglomerata je nastala leta 1548 z augsburško transakcijo ali pogodbo, ki je večinoma osvobodila Sedemnajst provinc izpod rimsko-nemškega cesarstva. Vezi s Svetim rimskim cesarstvom so bile drastično okrnjene. Nizozemski generalni stanovi niso bile več podrejeni Državnemu zboru, čeprav se je cesarju še vedno plačevala letna pristojbina. To je bil politični uspeh Marije Ogrske, ki je kot guvernerka Nizozemske nasprotovala Nacionalni ligi zvestih držav, ki jo je želel ustanoviti njen brat cesar Karel V. Leto pozneje je Karlu uspelo urediti nasledstvo teh cesarskih okrajev. To je bilo zapečateno v Pragmatični sankciji (1549), ki je določala, da bo burgundski okraj od takrat naprej obstajal kot dinastična enota. Knezo-škofija Liège, Vojvodstvo Bouillon, grofija Horn, cesarska Stavelot-Malmedy in Thorn, cerkveno gospostvo Cambrai in mesto Cambrai , Ameland, dežela Cuyk, Bommel, Ravenstein in Vijfherenlanden so bili od leta 1500 del cesarskega okraja Spodnje Porenje-Vestfalija in so takrat ostali v celoti rimsko-nemški. Vendar pa je Burgundski okraj doživel drastično spremembo z neodvisnostjo Republike sedmih združenih provinc leta 1581. Čeprav sta novo državo med drugim kmalu priznali Francija in Anglija, je trajalo vse do leta 1648 do mirovnega sporazuma v Münstru , preden so jo priznali tudi španski in avstrijski Habsburžani. Od leta 1648 je bilo priznano, da republika ni več del Burgundskega okraja, ki je tako v veliki meri izgubil svoj pomen. Leta 1678 je Franche-Comté prešel iz španskih v francoske roke, nato pa se je del, ki je ostal v lasti Habsburžanov, imenoval španska in kasneje avstrijska Nizozemska. Burgundski cesarski okraj je izginil s priključitvijo levega brega Rena Francoski republiki leta 1797.
Dežele Burgundskega cesarskega okraja ime vključitev izključitev pripomba Spodnja Lorena naslov povezan z Vojvodino Brabant Vojvodstvo Brabant 1512 1648, 1797 Stanovski Brabant in Španski Brabant Vojvodina Limburg 1548 1797 Vojvodstvo Luxemburg 1548 1797 Vojvodina Gelders 1548 1648, 1713 Zgornji Gelders ostane del do Utrechtskega miru Grofija Flandrija 1512 1797 Grofija Artesija 1512 1678 Nijmegenski mir Svobodna grofija Franche-Comté 1512 1678 Nijmegenski mir Grofija Hainaut 1512 1797 Grofija Holandija 1512 1648 Grofija Zeeland 1512 1648 Grofija Namur 1512 1797 Grofija Zutphen 1548 1648 Mejna grofija Antwerpen 1512 1797 del Brabanta Gospostbvo Frizija 1548 1648 Gospostvo Utrecht 1548 1648 Gospostvo Overijssel 1548 1648 vključno z Drenthe (pokrajina) Gospostvo Groningen 1548 1648 Gospostvo Valkenburg 1548 1648, 1797 Stanovski in Španski Valkenburg Gospostvo Daelhem 1548 1648, 1797 Stanovski in Španski Daelhem Dežela 's-Hertogenrade 1512 1648, 1797 Stanovski in Španski 's-Hertogenrade Gospostvo Salins naslov povezan z Franche-Comté Gospostvo Mechelen 1512 1797 Maastricht 1548 1648 kondominij Lièga v Brabantu Markizat Bergen op Zoom 1512 1648 del Brabanta Walhain-Saint-Paul 1512 1797 del Brabanta Baronstvo Breda 1512 1648 del Brabanta Sombreffe 1512 1797 del Brabanta Rodemachern 1548 1797 del Luxemburga Neuerburg 1548 1797 del Luxemburga Manderscheid 1548 1797 del Luxemburga Kronenburg 1548 1797 del Luxemburga Opatija Echternach 1548 1797 del Luxemburga Batenburg 1548 1648 del Geldersa Bergh 1548 1648 del Geldersa Bronkhorst 1548 1648 del Geldersa Bylandt 1548 1648 del Geldersa Grofija Culemborg 1548 1648 spor med Holandija in Geldersom Egmond 1512 1648 del HolandijeGospostvo Jever 15311575kot fevd cesarja Karla V. Baronstvo IJsselstein 1512 1648 del Holandije
Literatura P.L Nève, Het Rijkskamergerecht en de Nederlanden, Assen (1972)
Poglej tudi Sedemnajst provinc
Kategorija:Srednjeveško Sveto rimsko cesarstvo