Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem. Največje mesto ob reki je Köln v Nemčiji z 1.060.582 prebivalci (31. december 2015). Ren je druga najdaljša reka v srednji in zahodni Evropi (za Donavo), s približno dolžino 1230 km in s povprečnim pretokom okoli 2900 m3/s.
Ren in Donava sta oblikovali najbolj severne celinske meje rimskega imperija in že od tistih dni je Ren pomembna in plovna vodna pot za opravljanje trgovine in prevoz blaga globoko v notranjost. Številni gradovi in utrdbe ob Renu pričajo o njegovem pomenu kot transportni poti v Svetem rimskem cesarstvu. V moderni dobi je postal simbol nemškega nacionalizma.
Ime Različice imena Ren v modernih jezikih vse izhajajo iz galskega imena Rēnos, ki je bilo prevzeto v rimski geografiji (1. stoletje pred našim štetjem) iz grške Ῥῆνος (Rhēnos), latinske Rhenus. Zapis z Rh- v angleškem Rhine, kot tudi v nemškem Rhein in francoskem Rhin je zaradi vpliva grškega pravopisa, medtem ko je izgovorjava -i- posledica proto-germanskega sprejetja galskega imena kot *Rīnaz preko starofrankovskega Rin, staro visoko nemške Rīn, zgodnje srednje nizozemščine (c. 1200) Rijn (takrat tudi napisane Ryn ali Rin). Dvoglasnik v sodobni nemški Rhein (tudi sprejet v retoromanščini Rein – v pomenu 'dež') je srednje nemški razvoj novoveškega obdobja, ime v alemanščini Rī(n) obdrži starejši vokalizem, kot ripuarijsko narečje Rhing, medtem ko je pfalško Rhei, Rhoi.
Galsko ime Rēnos (Proto-keltsko ali pre-keltsko *Reinos) spada v skupino rečnih imen, zgrajenih iz PIE korena *rei- za "premakniti, pretok, teči", ki se nahajajo tudi v drugih imenih, kot je Reno v Italiji.
Slovnični spol keltskega imena (kot tudi njegove grške in latinske prilagoditve) je moški in ime je še vedno moško v nemščini, nizozemščini in francoščini.
Geografija
Dolžina Rena se običajno meri v »renskih kilometrih« (Rheinkilometer), uvedenih leta 1939, ki potekajo od Starega renskega mostu pri Konstanci (0 km) do Hoek van Holland (1036,20 km). Dolžina reke je bistveno skrajšana od prvotnega naravnega toka zaradi številnih regulacijskih projektov, zaključenih v 19. in 20. stoletju. »Skupno dolžino Rena«, z vključitvijo Bodenskega jezera in alpskega dela reke je težje objektivno izmeriti; navedena je kot 1.232 kilometrov po nizozemskem Rijkswaterstaat v letu 2010.
Njen tok je običajno razdeljen na naslednji način: Dolžina Odsek Povprečni pretok Nadmorskavišina Levi pritoki(ne vsi) Desni pritoki(ne vsi) 76 km od Vorderrheina (vključno Rein da Medel) Različni izviri in povirje tvorijo reke Vorderrhein in Hinterrhein v Graubündnu, Švica 114 m3/ssum of Vorderrhein and Hinterrhein discharges according to Hydrologischer Atlas der Schweiz, 2002, Tab. 5.4 "Natürliche Abflüsse 1961-1980". 584 m Aua Russein, SchmuèrFederal Office for the Environment FOEN Vorderrhein http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Berne, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo, via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:200 000, 2016-01-04 Rein da Tuma, Rein da Curnera, Rein da Medel, Rein da Sumvitg (Rein da Vigliuts), Glogn (Valser Rhine), Rabiusa, Hinterrhein (desno: Ragn da Ferrera, Albula/Alvra (levo: Gelgia; right: Landwasser)) c. 90 km Alpski Ren vzdolž doline Rena (tvori avstrijsko-švicarsko mejo in lihtenštajnsko mejo). 400 m TaminaFederal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/6934a65dad, Alpenrhein, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo, via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:2 Mio Plessur, Landquart, Ill]] c. 60 km Bodensko jezero, tudi kanal Seerhein pri Konstanci, priključek Obersee in Untersee; 395 m GoldachFederal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/693cf9db17, Lake Constance, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:200 000, Flussordnung, National Map 1:2 Mio Dornbirner Ach, Leiblach, Schussen, Rotach, Brunnisaach, Lipbach, Seefelder Aach, Radolfzeller Aach c. 150 od Konstance do Basla: Renski kilometer 0–167. Visoki Ren od iztoka iz Bodenskega jezera do Basla, tvori del nemško-švicarske meje 1.300 m3/spoprečno v obdobju 1961–1990: 1.297 m3/s (M. Spreafico und R. Weingartner, Hydrologie der Schweiz: Ausgewählte Aspekte und Resultate, Berichte des BWG, 2005, citing Schädler and Weingartner, 2002); regular yearly peak at 2.500 m3/s, izrednih vrhov nad 4000 m3/s. Simon Scherrer, Armin Petrascheck, Hanspeter Hode, Extreme Hochwasser des Rheins bei Basel – Herleitung von Szenarien (2006). 246 m Thur, Töss, Glatt, Aare (pri sotočju Aare in Rena, Aare prinese 560 m³/s več vode kot Ren s 439 m³/s, tako, da je hidrografsko gledano Ren desni pritok Aare) Ergolz, BirsFederal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/693cf9db17, High Rhine, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:2 Mio Wutach 362 od Basla do Bingena: Renski kilometer 167–529. Zgornji Ren od Basla do Bingena tvori planoto Zgornji Ren in spodnjem toku francosko-nemško mejo 79 m Ill, Moder, Lauter, Nahe Wiese, Elz, Kinzig, Rench, Acher, Murg, Alb, Pfinz, Neckar, Majna 159 km Bingen do Kölna: Renski kilometer 529–688 (159 km); ni nedvoumno opredeljen Srednji Ren, nekateri bi raje, da se začne gorvodno, na ustju Majne. Srednji Ren med Bingenom in Bonnom ali Kölnom je v celoti v Nemčiji, prečka sotesko Rena; 45 m Mozela, Nette, Ahr Lahn, Wied, Sieg 177 km Renski kilometer 688–865.5 (177,5 km) od Kölna do nemško nizozemske meje Spodnji Ren dolvodno od Bonna, prečka regijo Spodnje Porenje dežele Severno Porenje - Vestfalija 11 m Erft Wupper, Düssel, Ruhr, Emscher, Lippe c. 50 km Nederrijn ali "Nether Rhine" (krajši tok Oude Rijn) znotraj delte Ren–Meuse–Šelda na Nizozemskem. 2.900 m3/s skupen pretok Rena je predmet znatnih nihanj, povprečne vrednosti so različne glede na vir; 0 m Meuse Oude IJssel, Berkel
Alpski Ren
Povirje in izviri
Ren nosi svoje ime, brez značilnih dodatkov samo od sotočja potokov Vorderrhein in Hinterrhein blizu Tamins-Reichenaua dalje. Nad tem je obsežno povodje povirja reke Ren. Spada skoraj izključno v švicarski kanton Graubünden, od masiva Gotthard na zahodu preko doline, kjer leži kanton Ticino in Italija na jugu, do prelaza Fluela na vzhodu.
Tradicionalno velja za izvir Rena iztok iz jezera Toma v bližini prelaza Oberalp v regiji Gotthard in je videti kot izvir Vorderrheina in Rena kot celote. Hinterrhein izvira v dolini Rheinwald pod Rheinwaldhornom.
Hinterrhein in Vorderrhein Izvir reke naj bi bil severno od Lai da Tuma (jezero Toma) na Vorderrhein / Rein Anteriur ali Prednji Ren, čeprav je njegov južni pritok Rein da Medel dejansko pred sotočjem s Vorderrheinom v bližini Disentisa.
Vorderrhein ali Sprednji Ren, izvira iz Lai da Tuma (jezera Toma, 2345 m), v bližini prelaza Oberalp in teče skozi impresiven kanjon Ruinaulta, ki ga tvorijo največje vidne skale v Alpah, Flimsov plaz.
Hinterrhein / Rein Posteriur ali Zadnji Ren izvira iz ledenika Paradies, v bližini Rheinwaldhorna. Eden od njegovih pritokov je Reno di Lei, odtok Valle di Lei na italijanskem ozemlju. Po treh glavnih dolinah, ločenih z dvema kanjonoma, Roflaschlucht in Via Mala, doseže Reichenau. Njegovi izviri se nahajajo v Adula Alpah (Rheinwaldhorn, Rheinquellhorn in Güferhorn).
Avers Ren se pridruži z juga. Eno od njegovih povirij je Reno di Lei (se steka v Lago di Lei), ki se delno nahaja v Italiji. V bližini Silsa, se Hinterrheinu pridruži Albula z vzhoda, iz območja prelaza Albula. Albula črpa vodo predvsem iz Landwasserja z Dischmabachom kot največjim tokom izvira, vendar je skoraj tolikšen kot Gelgia, ki prihaja navzdol od prelaza Julier.
Dolina Rena
V bližini Tamins-Reichenau se Prednji in Zadnji Ren združita in tvorita Ren. Reka naredi poseben zavoj proti severu, blizu mesta Chur. Ta odsek je dolg skoraj 86 km in se spusti z višine 599 m do 396 m. Teče skozi široko ledeniško alpsko dolino, znano kot dolina Rena (nemško: Rheintal). V bližini Sargansa je naraven jez, le nekaj metrov visok in preprečuje, da bi se stekal v odprto dolino Seeztal in nato skozi jezero Walen in jezero Zurich v reko Aare. Alpski Ren se začne v najbolj zahodnem delu švicarskega kantona Graubünden, kasneje pa tvori mejo med Švico na zahodu in Lihtenštajnom in kasneje Avstrijo proti vzhodu.
Posledica človekovega delovanja je, da se izprazni v Bodensko jezero na avstrijskem ozemlju in ne na meji, ki sledi stari naravni strugi.
Ustje Rena v Bodenskem jezeru predstavlja delto. Večina delte je naravni rezervat in zatočišče za ptice. Vključuje avstrijska mesta Gaißau, Höchst in Fußach. Naravni Ren, prvotno razvejan v vsaj dve veji, z nanašanjem usedlin oblikuje majhne otoke. V lokalnem alemanskem narečju se izgovarja 'Isel' in to je tudi lokalna izgovorjava Esel ('osel'). Veliko lokalnih polj ima uradno ime, ki vsebuje to besedo.
Regulacija Rena predstavlja zgornji kanal v bližini Diepoldsaua in nižji kanal na Fußachu, da bi preprečili stalne poplave in močno sedimentacijo v zahodnem delu delte. Dornbirner Ach je preusmerjen in zdaj teče vzporedno s kanaliziranim Renom v jezero. Njegova voda ima temnejšo barvo kot Ren; lažje lebdeče plavine izhajajo iz višjih gora. Pričakuje se, da bo stalen vnos sedimentov v jezero sčasoma zamuljil jezero. To se je že zgodilo v nekdanjem jezeru Tuggenersee.
Bodensko jezero
Bodensko jezero je sestavljeno iz treh vodnih teles: Obersee ('Zgornje jezero'), Untersee ('Spodnje jezero') in povezovalni odsek Rena, ki se imenuje Seerhein ('jezero Ren'). Nahaja se v Nemčiji, Švici in Avstriji v bližini Alp. Natančneje, njegova obala leži v nemških zveznih deželah Bavarska in Baden-Württemberg, avstrijski zvezni deželi Predarlski in švicarskih kantonih Thurgau in St. Gallen. Ren priteče vanj z juga sledeč švicarsko-avstrijski meji. Sotočje je na približnih koordinatah .
Visoki Ren
Del Rena, ki izhaja iz Bodenskega jezera se imenuje Visoki Ren in teče na splošno proti zahodu, prehaja preko Renskih slapov in se pridruži svojemu velikemu pritoku reki Aare. Aare več kot podvoji pretok vode Rena in zagotavlja več kot petino pretoka do nizozemske meje. Aare dobi vode izpod 4.274 m visokega vrha Finsteraarhorn, najvišje točke renskega porečja. Ren od Bodenskega jezera dalje v grobem predstavlja nemško-švicarsko mejo z izjemo kantona Schaffhausen in delov kantonov Zürich in Basel-Stadt, dokler se ne obrne proti severu na tako imenovanem Renskem kolenu v Baslu in zapusti Švico.
Visoki Ren se začne v Stein am Rhein na zahodnem koncu Spodnjega jezera. Za razliko od Alpskega Rena in Zgornjega Rena, teče sedaj proti zahodu. Pade iz 395 m na 252 m nadmorske višine. Nekateri odseki Visokega Rena med Stein am Rhein in Eglisauom tvorijo mejo med Švico na južnem bregu in Nemčije na severu. Na drugih odsekih je na obeh straneh švicarski. V resnici je večina kantona Schaffhausen na severnem bregu. Med Eglisauom in Baslom, visoki Ren dosledno tvori mejo.