Venčeslav III. (češko Václav III, madžarsko Vencel, poljsko Wacław, hrvaško Vjenceslav, slovaško Václav) je bil od leta 1301 do 1305 kralj Ogrske in Hrvaške in od leta 1305 kralj Češke in Poljske, * 6. oktober 1289, Praga, Kraljevina Češka, † 4. avgust 1306, Olomuc, Kraljevina Češka.

Bil je sin češkega kralja Venčeslava II., ki je bil kasneje kronan tudi za poljskega kralja, in Judite Habsburške. Kot otroka so ga zaročili z Elizabeto, edinko ogrskega kralja Andreja III. Po Andrejevi smrti na začetku leta 1301 je večina ogrske gospode in prelatov za svojega kralja izvolila Venčeslava, čeprav je papež Bonifacij VIII. podpiral Karla Roberta iz neapeljske kraljeve hiše.

Venčeslav je bil 27. avgusta 1301 okronan za ogrskega kralja. Svoje listine na Ogrskem je podpisoval kot Ladislav. Njegova vladavina je bila le nazivna, saj je nad velikimi ozemlji v kraljestvu vladal ducat mogočnih zemljiških gospodov. Ko je njegov oče ugotovil, da Venčeslavovega položaja na Ogrskem ni mogoče utrditi, ga je avgusta 1304 odpeljal nazaj na Češko. Venčeslav III. je 21. junija 1305 nasledil svojega očeta na Češkem in Poljskem in 9. oktobra opustil svoje zahteve po Ogrski v korist Otona III. Bavarskega.

Venčeslav je svojim mladim prijateljem na Češkem podelil velike dele kraljevih posesti. Lokalni kandidat za poljski prestol, Vladislav Komolec, ki je začel osvajati poljska ozemlja že med vladavino Venčeslavovega očeta, je v začetku leta 1306 zavzel Krakov. Venčeslav se je odločil vdreti na ozemlje svojega tekmeca na Poljskem, vendar je bil umorjen še preden se je kampanja začela. Bil je zadnji moški přemyslidski vladar Češke.

Otroštvo (1289-1301) Venčeslav je bil drugi sin češkega kralja Venčeslava II. in njegove žene Judite Habsburške.Pražák 2002, str. 7.Csukovits 2012, str. 108. Rojen je bil v Pragi 6. oktobra 1289. Njegov starejši brat je umrl pred njegovim rojstvom, zato je bil edini sin svojih staršev, ki je preživel otroštvo.

Venčeslav je bil še otrok, ko je 18. junija 1297 umrla njegova mati Judita.Pražák 2002, str. 8. 12. februarja 1298 so ga zaročili z Elizabeto Ogrsko,Solymosi & Körmendi 1981, str. 185. edinko ogrskega kralja Andreja III. Legitimnost Venčeslavove vladavine ni bila soglasno priznana.Engel 2001, str. 110.

Venčeslavov oče je v začetku leta 1300 zasedel Velikopoljsko, Kujavijo in druge regije Poljske.Knoll 1972, str. 22. Njegov nasprotnik Vladislav Komolec je bil prisiljen zapustiti kraljestvo in Vladilslav II. je bil konec septembra 1300 v Gnieznu okronan za poljskega kralja. Papež Bonifacij VIII. njegovega položaja poljskega kralja ni hotel potrditi.

Kralj Ogrske in Hrvaške (1301-1305) Oče je leta 1301 v njegovem imenu sprejel ogrsko krono. Venčeslav III. je bil za kralja Ogrske in Hrvaške kronan 27. avgusta 1301 v Székesfehérvárju in tam vladal kot Ladislav V. Ogrska je bila takrat de facto razdeljena na več celot, Venčeslava pa sta za kralja priznavali samo Slovaška in Gradiščanska. Slovaška je leta 1303 prestopila na nasprotno stran in podprla anžujskega pretendenta Karla I. Roberta.

Mladi Venčeslav III., ki je živel v Budimu, je očeta prosilza pomoč. Venčeslav je prišel na Ogrsko z veliko vojsko, prevzel krono in sina odpeljal domov na Češko. V delu Ogrske je v Venčeslavovem imenu vladal Ivan Gising. Ko je Venčeslavu III. umrl oče, se je 6. decembra 1305 odločil, da se bo odpovedal ogrski kroni in jo je predal svojemu sorodniku Otonu III. Bavarskemu. Otona, ki je bil kronan kot Béla V., je podpiral samo Ivan Gising. Oton je bill leta 1307 aretiran in je naslednje leto odstopil. Ogrski kralj je postal Karel I. Robert.

V madžarskem zgodovinopisju se Venčeslav omenja kot protikralj, zato se za Ladislava V. šteje Ladislav Posmrtni.

Kralj Češke in Poljske (1305-1306) Venčeslav II. Češki je po očetovi smrti nasledil tudi Poljsko.Pražák 2002, str. 13. Njegov položaj na Poljskem je bil negotov, ker je Vladislav I. Poljski nadaljeval boj za poljski prestol.Žemlička 2011, str. 114.

Šestnajstletni Venčeslav je živel razuzdano življenje. Obkrožala ga je skupina mladih čeških plemičev, ki jim je podelil velika zemljišča. Njegov položaj na Poljskem je še dodatno oslabel, ko je Vladislav I. na začetku leta 1306 zavzel Krakov.Knoll 1972, str. 25. Da bi sklenil zavezništvo proti svojemu tekmecu, je Venčeslav julija 1306 podelil Gdansk in Pomorjansko v fevd mejnima grofoma Waldemarju Brandenburg-Stendalskemu oziroma Hermanu Brandenburg-Salzwedelskemu.Knoll 1972, str. 28. Lukowski & Zawadski 2006, str. 22. Ko se je odločil za napad na Poljsko, je odpustil svoje mlade ljubljence in za guvernerja postavil svojega svaka Henrika Koroškega, potem pa je bil 4. avgusta 1306 v Olomucu umorjen.Pražák 2002, str. 14. Njegovega morilca niso nikoli odkrili. Bil je zadnji češki kralj iz domače dinastije Přemyslidov.

Sklici

Viri Primarni viri

The Hungarian Illuminated Chronicle: Chronica de Gestis Hungarorum (Edited by Dezső Dercsényi) (1970). Corvina, Taplinger Publishing. .

Sekundarni viri

The Late Medieval Balkans.

Kategorija:Vladarji v 14. stoletju Kategorija:Přemyslidi Kategorija:Pretendenti hrvaškega prestola Kategorija:Pretendenti ogrskega prestola