Henrikovska knjiga (poljsko Księga henrykowska, latinsko Liber fundationis claustri Sanctae Mariae Virginis) je latinska kronika cistercijanskega samostana v Henrykówu v Spodnji Šleziji, Poljska.
Prvotno je bila napisana kot register premetov, izropanih med prvo mongolsko invazijo na Poljsko leta 1241, sčasoma pa je bila razširjena z zgodovino samostana. Znana je kot najzgodnejši dokument, v katerem je stavek, napisan v jeziku, ki ga je mogoče imeti za staropoljski jezik.Allen Kent, Harold Lancour, Jay E. Daily. Encyclopedia of Library and Information Science, CRC Press, 1978, str. 3, Barbara i Adam Podgórscy: Słownik gwar śląskich. Katowice: Wydawnictwo KOS, 2008, str. 12. . Knjiga je razstavljena v nadškofijskem muzeju v Vroclavu. 9. oktobra 2015 je bila vpisana na Unescov seznam »Spomin sveta«.
Vsebina levo|400px
Prvi del 100 strani dolge knjige je posvečen zgodnji zgodovini opatije od njene ustanovitve Henrika I. Bradatega leta 1227 do leta 1259. Drugi del vključuje kasnejšo zgodovino do leta 1310.
V zapisu za leto 1270 je omemba, da je priseljenec iz bližnje vasi rekel svoji ženi »Day, ut ia pobrusa, a ti poziwai«. Citat, prepisan v sodobno poljščino, bi se glasil »Daj, ać ja pobruszę, a ty poczywaj«, kar bi lahko približno prevedlo kot »Pusti me, jaz bom zmlel, ti pa počivaj«.Bogdan Walczak. Zarys dziejów języka polskiego. Wrocław: Wydawnictwo Uniwersytetu Wrocławskiego, 1999. str. 64. ISBN 83-229-1867-4.
Okoliščine, v katerih je bil napisan ta stavek, so natančno odražale kulturne in literarne razmere na Poljskem v prvih stoletjih njenega nacionalnega obstoja. Stavek se je pojavil v latinski kroniki, ki jo je napisal nemški opat. Človek, ki naj bi izrekel stavek skoraj sto let prej, je bil Čeh Bogwal (Bogwalus Boemus), lokalni priseljenec in podložnik Boleslava Visokega, ki je čutil sočutje do svoje žene, ki je »zelo pogosto stala in mlela z žrmljami«. Po njem je dobila ime tamkajšnja vas Brukalice.
Sklici
Vira
Kategorija:Srednjeveška književnost Kategorija:kronike Kategorija:Zgodovina Poljske