Pomerelija (nemško Pomerellen, Pommerellen, latinsko Pomerellia, Pomerania, poljsko Pomerelia (redko uporabljeno)) znana tudi kot Vzhodno Pomorjansko (poljsko Pomorze Wschodnie) in Nadvislansko Pomorjansko (poljsko Pomorze Nadwiślańskie), pred drugo svetovno vojno tudi kot Poljsko Pomorjansko, je zgodovinska podregija Pomorjanskega na južni obali Baltika. Gdansko Pomorjansko se večinoma prekriva s Pomerelijo, vendar ne vključuje pokrajin Chełmno in Michałów.
Največje in najpomembnejše mesto v Pomereliji je Gdansk. Pomerelija od leta 1999 tvori jedro Pomorjanskega vojvodstva.
Opis Pomerelija je pokrajina na sever Poljske med rekama Leba na zahodu in Vislo na vzhodu. Tradicionalno je bila razdeljena na Kašubijo, Kocjevje, Tuholski gozd, Helmno in včasih Lubavo. Poljski zgodovinopisci so je imeli za del Kašubije, nemški pa za del Daljnjega Pomorjanskega. Naseljena je bila s Kašubi, Kocjevjani, Borovjani in Helminci.
Zgodovina Zgodnja zgodovina thumb|Pomerelija (imenovana Gdansk) na zemljevidu zahodnoslovanskih in lehitskih ljudstev pred letom 11125
V svoji zgodnji zgodovini je bilo ozemlje kasnejše Pomerelije kraj pomorjanske kulture, imenovane tudi pomorjanska kultura obraznih žar (650-150 pr. n. št.), Jan M Piskorski. Pommern im Wandel der Zeit, 1999. str. 23. . oksivijske kulture (150 pr. n. št.-1 n. št.), povezane z deli Rugov in Lemov,J. B. Rives on Tacitus, Germania. Oxford University Press, 1999. str. 311. . in vjelbarške kulture (1–450 n. št.), povezane z Veneti, Goti, Rugi in Gepidi.Jan M. Piskorski. Pommern im Wandel der Zeit. 1999. str. 25. . Sredi 6. stoletja je Jordanes omenil estuarij Visle kot dom Vidivarjev.Andrew H. Merrills. History and Geography in Late Antiquity. Cambridge University Press, 2005. str. 325. . Pomerelijo so v 7. in 8. stoletju poselila zahodnoslovanska in lehitska plemena.Gerhard Köbler. Historisches Lexikon der Deutschen Länder: die deutschen Territorien vom Mittelalter bis zur Gegenwart. 7th edition. C.H. Beck, 2007. str. 532. Jan M Piskorski. Pommern im Wandel der Zeit. 1999. str. 29. .
Zgodnjesrednjeveška Poljska V 10. stoletju so Pomerelijo že poselili zahodnoslovanski PomORJANI. Območje je osvojil in vključil v zgodnjesrednjeveško Poljsko bodisi prvi zgodovinski poljski vladar Mješko I. v drugi polovici 10. stoletjaJerzy Strzelczyk [in:] The New Cambridge Medieval History, Cambridge University Press, 1999, str. 523 Google Books ali njegov oče Sjemomisl v 940. ali 950. letih.J. Spors (in:) J. Borzyszkowski (ur.). Pomorze w dziejach Polski, Nr 19 - Pomorze Gdańskie, Gdańsk 1991, str. 68. Natančen datum priključitve ni znan.Loew, Peter Oliver. Danzig. Biographie einer Stadt. Munich 2011. str. 32. Mješko je med letoma 970 in 980 ustanovil Gdansk za nadzor izliva Visle.J. Spors V J. Borzyszkowski (ur.). Pomorze w dziejach Polski, Nr 19 - Pomorze Gdańskie, Gdańsk 1991, str. 69–70. Po mnenju Józefa Sporsa so imeli prebivalci celotnega Pomorjanskega kljub nekaterim kulturnim razlikam zelo tesne vezi s prebivalci drugih provinc pod oblastjo Pjastov,Spors, str. 67. od katerih je bila Pomerelija ločeno z velikimi gozdovi in močvirji.
Pjasti so pogansko Pomerelijo pokristjanili, čeprav je vprašljivo, v kolikšni meri se je spreobrnitev udejanila.Machilek, Franz: Strukturen und Repräsentanten der Kirche Polens im Mittelalter, in Dietmar Popp, Robert Suckale (ur.): Die Jagiellonen. Kunst und Kultur einer europäischen Dynastie an der Wende zur Neuzeit (Wissenschaftliche Beibände zum Anzeiger des Germanischen Nationalmuseums, Bd. 21), Nürnberg 2002. str. 109–122. V 11. stoletju je regija zrahljala svoje tesne povezave s Kraljevino Poljsko in nato za nekaj let oblikovala svojo neodvisno vojvodino.James Minahan, One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups, Greenwood Publishing Group, 2000, p. 375, Večina znanstvenikov meni, da je bila Pomerelija v času vladavine poljskega kralja Boleslava I. in njegovega sina Mješka II. Lamberta še vedno del Poljske. Sicer pa so mnenja deljena. Peter Oliver Loew na primer meni, da so Slovani v Pomereliji pretrgali svoje vezi s Pjasti in se vrnili v krščanstvo pod vplivom Pjastov v prvih letih 11. stoletja.Loew, Peter Oliver. Danzig. Biographie einer Stadt. Munich 2011. str. 32. Natančen datum ločitve ni znan, kaže pa, da so prebivalci Pomerelije sodelovali v vstaji poganov proti Poljski sredi 11. stoletja. Po porazu Mjeclava leta 1047 so sprejeli oblast vojvode Kazimirja I. Obnovitelja in ostali del Poljske do 1060. let, ko so se pomerelske čete udeležile pohoda poljskega kralja Boleslava II. proti Češki leta 1061 ali 1068. Boleslav je bil med obleganjem Hradca poražen in se je umaknil na Poljsko. Kmalu zatem se je Pomerelija odcepila od njegovega kraljestva.J. Spors v J. Borzyszkowski (ur.). Pomorze w dziejach Polski, Nr 19 - Pomorze Gdańskie, Gdańsk 1991, str. 73; B. Śliwiński (ur.). Wielka Historia Polski, t. I do 1320. Kraków 1997. str. 89-90. Pohod pjastovskega vojvode Vladislava I. Hermana v Pomerelijo leta 1090–1091 se je končal s porazom. Njegova vojska je med umikanjem požgala veliko pomerelskih trdnja.
Leta 1116 Boleslav III. Krivousti ponovno vzpostavil poljsko oblast v Pomereliji in do leta 1122 osvojil tudi osrednji in zahodni del Pomorjanskega. Medtem ko je Pomorjansko kmalu postalo ponovno neodvisno, je Pomerelija ostala znotraj poljskega kraljestva. Upravljali so jo guvernerji iz lokalne dinastije Samboridov, podrejeni škofiji Włocławek. Po smrti Boleslava III. leta 1138 je bila Poljska razdrobljena na več deželnih kneževin. Kneževine v Pomereliji so postopoma pridobile več moči in se razvile v napol neodvisne entitete, podobno kot druga razdrobljena poljska ozemlja, s to razliko, da so druge dele kraljestva upravljali Pjasti, potomci Boleslava III. Krščansko središče Pomerelije je postala opatija Oliwa pri Gdansku.
Znana sta dva guvernerja Pomerelije iz dinastije Samboridov: Sobjeslav I. in njegov sin Sambor I.
Danska zasedba in neodvisnost Leta 1210 je danski kralj Valdemar II. napadel Pomerelijo in njen vodja Mestvin I. je postal danski vazal. Danska suverenost ni trajala dolgo. Mestvin je zatem dosegel nekaj neodvisnosti od Poljske in razširil svoje ozemlje proti jugu, njegov sin Svetopolk II, ki ga je nasledil leta 1217,Loew, Peter Oliver. Danzig. Biographie einer Stadt. Munich 2011. str. 33. pa je leta 1227 dosegel popolno neodvisnost.
Vojvodina Pomerelija Po smrti Mestvina I. je bila Pomerelija notranje razdeljena med njegove sinove Svetopolka II., Vartislava, Samborja II. in Ratiborja.Lingenberg, Heinz. Die Anfänge des Klosters Oliva und die Entstehung der deutschen Stadt Danzig. Die frühe Geschichte der beiden Gemeinwesen bis 1308/10. Kieler historische Studien, Bd. 30, Stuttgart 1982. str. 191. Svetopolk II. s sedežem v Gdansku je prevzel vodilni položaj med svojimi brati: Sambor II., ki je prejel graščino Lubieszewo, in Ratibor, ki je dobil območje Białogarda, sta bila sprva pod njegovim skrbništvom. Četrti brat Vartislav s sedežem v Świecieju je nadziral drugo pomembno območje Pomerelije.
Vartislav je umrl pred 27. decembrom 1229. Njegov delež so bratje dali opatiji OliwaHirsch, Theodor in drugi (ur.). Scriptores rerum Prussicarum, vol. 1, Leipzig 1861. str. 67, 686-687. in se nato zapletli v državljansko vojno: Sambor II. in Ratibor sta se proti Svetopolku povezala s Tevtonskim viteškim redomWichert, Sven. Das Zisterzienskloster Doberan im Mittelalter. Studien zur Geschichte, Kunst und Kultur der Zisterzienser, vol. 9. Berlin 2000. str. 208 in kujavskim vojvodom, Svetopolk pa se je povezal s Starimi Prusi, ujel Ratiborja in začasno prevzel njegov delež. V okviru teh zavezništev je potekal tudi upor Starih Prusov proti Tevtonskemu redu leta 1242. Mir je bil ponovno vzpostavljen šele s Kristburškim sporazumom, sklenjenim leta 1249, pri katerem je posredoval tedanji papeški legat in arhidiakon Liegea, kasnejši papež Urban IV.
Na zahodu sta zahtevo pomerelskih vojvod po deželah Schlawe (Sławno) in Stolp (Słupsk), kjer je po letu 1223 umrl zadnji ratiborski vojvoda Ratibor II., izpodbijala pomorjanski vojvoda Griffin Barnim I. in Vartislav III.Schmidt, Roderich. Das historische Pommern. Personen, Orte, Ereignisse. Köln/Weimar 2007. str. 141-142. V tem spopadu je sprva zmagal Svetopolk II., vendar ni mogel izsiliti dokončne odločitve.
Svetopolk II., ki se je od leta 1227 naslavljal z dux, je Gdansku podelil lübeške pravice in v mesto povabil dominikance.Loew, Peter Oliver: Danzig. Biographie einer Stadt, Munich 2011, p. 33. Svoje spore s Tevtonskim redom, ki je leta 1230 postal njegova vzhodna soseda, je leta 1253 rešil tako, da je red oprostil vislanskih dajatev. Po njegovi smrti leta 1266 je vladanje prešlo na njegova sinova Vartislava in Mestvina II. Brata sta se zapletla v novo državljansko vojno, v kateri se je Mestvin II. povezal z brandenburškimi mejnimi grofi in jim obljubil zvestobo (sporazum iz Arnswalda/Choszczna leta 1269). Mejni grofje, ki so s sporazumom pridobili tudi Białogardsko deželo, naj bi pomagali Mestvinu II. tudi pri zavarovanju dežel Schlawe (Sławno) in Stolp (Słupsk), ki ju je po smrti Svetopolka II. delno zasedel Barnim III.Schmidt, Roderich. Das historische Pommern. Personen, Orte, Ereignisse. Köln/Weimar 2007. str. 143. Mestvin II. je s pomočjo mejnih grofov uspel leta 1270/1271 pregnati Vartislava iz Gdanska. Deželo Schlawe/Slawno je leta 1269/1270 prevzel rügenski knez Vizlav II., nečak Mestvina II., ki je ustanovil mesto Rügenwalde (danes Darlowo) blizu trdnjave Dirlow.
Leta 1273 se je Mestvin znašel v odprtem spopadu z mejnimi grofi, ki niso hoteli umakniti svojih čet iz Gdanska, ki jim ga je dal v začasni najem. Četudi je najemna pogodba potekla in so grofje kršili dogovor, je grof Konrad poskušal zasesti čim več Pomerelije. Ker Mestvin sam ni mogel pregnati nasprotnika, je poklical na pomoč poljskega vojvodo Boleslava V. Sramežljivega, čigar čete so z neposrednim napadom zavzele mesto. Vojna proti Brandenburgu se je končala leta 1273 s sporazumom, Morin F.H. (1838). Codex diplomaticus Brandenburgensis I, str. 121.] s katerim he Brandenburg Mestvinu vrnil Gdfansk, Mestvin pa je mejnim grofom plačal nadomestilo za deželi Schlawe (Sławno) in Stolp (Słupsk).B. Śliwiński (ur.). Wielka Historia Polski, t. I do 1320. Kraków 1997. str. 205.
15. februarja 1282 sta veliki vojvoda Poljske in Velikopoljske Przemisl II. in vojvoda Pomerelije Mestvn II. podpisala sporazum v Kępnu, ki je prenesel vrhovno oblast nad Pomerelijo na Przemisla.Muzeum Historii Polski (2010). "Układ w Kępnie między Przemysłem II a Mszczujem II Pomorskim". Muzhp.pl. Arhivirano iz izvirnika 24. marca 2012. Pridobljeno 11. septembra 2011. Obdobje neodvisnosti Pomerelije se je končalo. Przemisl se je začel naslavljati z dux Polonie et Pomeranie (vojvoda Poljske in Pomorjanskega).
V Pomereliji so vladali tudi naslednji dedni vladarji: Svetobor, vojvoda (11.–12. stoletje) Svetopolk I., vojvoda (1109/1113–1121) Sobjeslav I., vojvoda (1150. leta–1177/1179) Sambor I. vojvoda (1177/1179–1205) Mestvin I., vojvoda (1205–1219/1220) Svetopolk II. vojvoda (1215–1266) MestVin II., vojvoda (1273–1294) Przemisl II., vojvoda (1294–1296)
Poznosrednjeveška Poljska