sličica|Slikovni kamen iz 10. stoletja s spomenika Hunnestad, na katerem naj bi bila prikazana gýgr, ki s kačami namesto vajeti v rokah jezdi na volku. Predstavljala naj bi Hyrrokkin. Jötunn (tudi jotun; v normiranem znanstvenem zapisu staronordijskega jezika jǫtunn;"Jotun". Random House Webster's Unabridged Dictionary. ; množina jötnar/jǫtnar), v stari angleščini tudi eoten (množina eotenas) je v germanski mitologiji vrsta nadnaravnega bitja. V nordijski mitologiji se običajno razlikujejo od bogov (azov in vanov) in drugih nečloveških oseb, kot so škratje in vilinci, čeprav to ne velja vedno. Sama bitja so poimenovana z različnimi izrazi, vključno z risi, þurs (oz. thurs) in trol, če gre za moške, ter gýgr ali tröllkona, če gre za ženske. Jötnar običajno prebivajo na drugi strani meja med bogovi in ljudmi v deželah, kot je Jötunheimr.
Jötnar so pogosto prisotni v staronordijskih zapisih, eotenas pa tudi v staroangleški pesnitvi Beowulf. Uporaba izrazov je dinamična, s splošnim trendom, da so bitja z naraščajočim vplivom krščanstva vse manj impresivna in vse bolj negativna. Čeprav se v nekaterih prevodih in strokovnih besedilih namesto besede »jötnar« in njenih sopomenk včasih uporablja izraz »velikan«, ni nujno, da so jötnar izrazito veliki.
Za izraze teh bitij poznamo tudi sorodne besede v poznejši folklori, kot sta britanski Yotun in danski Jætte, ki imata lahko nekatere skupne značilnosti, na primer to, da se čez dan spremenita v kamen in živita na obrobju družbe.
Izvor, pojav in terminologija sličica|Beseda eotenas v rokopisu Beowulfa Staronordijski jötnar (tudi jǫtunn) in staroangleški eoten sta se razvila iz pragermanskega moškega samostalnika *etunaz.Orel (2003:86). Filolog Vladimir Orel pravi, da zaradi semantičnih povezav med *etunaz in pragermanskim *etanan ('jesti') verjetno obstaja povezava med samostalnikoma. Pragermanski *etanan je rekonstruiran iz staronordijskega etall 'uživati' (hrano), staroangleškega etol 'nenasiten, požrešen' in starovisoko nemškega filu-ezzal 'pohlepen'. Beseda je sorodna besedi ettin, arhaični besedi za velikana. Staronordijski risi in starovisoko nemški riso izhajata iz pragermanskega moškega samostalnika *wrisjon. Orel ugotavlja, da je verjetno povezan tudi starosaksonski pridevnik wrisi-līk 'ogromen'.Orel (2003:472). Staronordijski þurs, staroangleški þyrs in starovisoki nemški duris 'hudič, zli duh' izhajajo iz pragermanskega moškega samostalnika *þur(i)saz, ki je sam izpeljan iz pragermanskega *þurēnan, ki je etimološko povezan s sanskrtskim turá- 'močan, mogočen, bogat'.Orel (2003:429–430). Za ženska bitja, ki spadajo v to širšo kategorijo, se uporablja več izrazov, med njimi íviðja (množina íviðjur), gýgr (množina gýgjar) in tröllkona (množina tröllkonur).
Učenjaka J. R. R. Tolkien in Rudolf Simek sta sorodne besede jötunn, eoten, þurs in þyrs enačila, pri čemer je bila beseda uporabljena za opis bitja v staronordijski oziroma anglosaški mitologiji.
V obeh Eddah so jötnar bitja, ki imajo običajno podobno moč kot bogovi in so včasih poimenovana tudi z negativnima izrazoma trol in þurs. Škodljiva narava þursar je opisana tudi v islandskih in norveških runskih pesmih, kjer so označeni kot povzročitelji sporov med ženskami.Dickins (1915:28–33) Kljub temu, da sta moški in ženski jötnar, pogosto poimenovana kar 'velikan' oziroma 'velikanka', jötnar v eddskih virih pogosto niso opredeljeni kot posebej veliki, zato so v prevodih in znanstvenih besedilih včasih poangleženi ali pa preprosto niso prevedeni.Some translators of the Poetic Edda do not render the word to giant. For example, in the Foreword to Jeramy Dodds's translation of the Poetic Edda, Terry Gunnell says that is "sometimes wrongly translated as 'giants and instead uses jötunns. (Dodds 2014:9). Opisi videza jötnar so redki, vendar je opisano, da so imeli predniki jötnar podobo človeka. Nekatere jötnar so opisane kot lepe, kot je Gerðrova in Hymirjeva partnerka, medtem ko so druge opisane kot večglave pošasti. Nekateri škratje so opisani kot jötnar, na primer Regin in Fáfnir, medtem ko je v pesmi Alvíssmál istoimenski škrat opisan kot þurs.
Z naraščajočim vplivom krščanstva so postali jötnar demonizirani in običajno prikazani kot manj inteligentni, lažje premagljivi in bolj pošastni, kot je to značilno za velikane v poznejši germanski folklori. V nekaterih poznejših sagah, kot je Bárðar saga Snæfellsáss, se risar jasno razlikuje od jötnar, v drugih sagah pa se izraza uporabljata izmenično, čeprav je jasen splošni trend obravnave jötnar kot negativnega bitja v primerjavi z risar.
Trol ima v staronordijski književnosti veliko širši pomen kot jötnar, saj vključuje tudi posameznike z nenavadnimi ali nadnaravnimi lastnostmi, kot so čarovnice, nenavadno močni, veliki ali grdi ljudje, duhovi in berserkerji.Ármann Jakobsson (2008).
Omembe vredni
Gerðr, hči Gymirja in žena Freyra. Običajno velja za boginjo zemlje. Fárbauti, jötunn oče Lokija z Laufey. Fenja in Menja, sestri, ki obračata mlin Grotti za pridobivanje zlata in Fróðijevega miru. Jörð, mati Thora in Odina. Skaði, hčerka Þjazija in poznejša žena Njörðra. Boginja, povezana s smučanjem, in mitična prednica Haakona Sigurdssona. Þjazi, jötunn, ki je nekoč ugrabil Iðunn in njena jabolka mladosti. Pozneje so ga bogovi ubili, njegove oči pa spremenili v zvezde. Ymir, prednik vseh jötnar. Urðr (Wyrd), Verðandi (Verthandi) in Skuld, glavne Norne.The article Nornor in Nordisk familjebok (1913).
Mitološki izvor V eni od verzov pesmi Völuspá hin skamma (v pesmi »Hyndluljóð«) je opisano, da vsi jötnar izvirajo iz Ymirja.Bellows (1923:229) and Thorpe (1866:111). Gylfaginning pojasni in opiše, da je prvotni jötunn Ymir nastal v topli vodi, ki je nastala v Ginnungagapu, ko se je Niflheimsko ivje stopilo zaradi vročine Muspelheima. Ležal je tam in spal, se hranil z Auðumblinim mlekom, nakar je iz svoje leve pazduhe priznojil moškega in žensko, njegove noge pa so druga drugi rodile sina. Ti otroci so skupaj postali predniki vseh drugih jötnar.
Pozneje so ga ubili prvi bogovi, kar je povzročilo poplavo Ymirjeve krvi, v kateri so utonili vsi jötnar, razen Bergelmirja in njegove družine, ki so dogodek preživeli z jadranjem na luðru. To je povezano z runskim napisom na ročaju meča v Beowulfu, ki opisuje, da so bili eotenas ubiti v starodavni poplavi, kar naj bi izviralo iz germanske in širše indoevropske mitologije.
Gylfaginning pravi, da je bilo po smrti Ymirja njegovo telo vtisnjeno v svet in obkrožilo ga je morje. Bogovi so preživele družine jötnar naselili na zemljišča ob obali, na obrobje. Ymirjeve obrvi so nato uporabili za izgradnjo Midgarda in ga zaradi njihove znane agresivnosti zaščitili pred jötnar.
Atributi in teme
Položaj »drugega sveta« desno|sličica|Gotlandski slikovni kamen iz Store Hammars III. naj bi prikazoval Odina v podobi orla (bodite pozorni na orlovo brado), Gunnlöð, ki drži medico poezije, in Suttungra. Večina zgodb v staronordijski mitologiji kaže jasno ločnico med »tem svetom«, ki se nanaša na bogove in ljudi, ter »drugim svetom«, ki ga naseljujejo jötnar in z njimi povezana bitja.
Pogost motiv je potovanje, da bi od jötnar pridobili skrivnostno znanje. V eddski pesmi Hyndluljóð se Freyja odpravi h gýgr Hyndli ter jo prisili, da Ottarju pripoveduje o njegovih prednikih ter mu da »ale spomina« (), da tega ne bi pozabil. V eddski pesmi Vafþrúðnismál Óðinn odpotuje k jötunnu Vafþrúðnirju, s katerim se pomerita v tekmovanju modrosti. K jötnar se odpravi tudi, da bi od Suttungra pridobil medico poezije, ki vsakemu, ki jo spije, podari spretnost v pesništvu. Vidka, ki Óðinnu pove prerokbo Völuspe, sicer ni izrecno opisana kot jötunn, vendar so jo jötunni vzgojili.
Kozmologija v germanski mitologiji ima, tako kot v drugih ustnih kulturah, mnoga navidezna protislovja, če jo gledamo z naturalističnega vidika. Kljub temu se pri potovanju k jötnar ponavlja sistem motivov. V Prozni Eddi je zapisano, da jötnar prebivajo v Jötunheimru, ki se nahaja na severu ali vzhodu, v Þrymskviði pa da je do njih mogoče priti le po zraku, vendar so jötnar tudi na jugu in čez vodo. Jötnar, kot sta Suttungr in Skaði, živita v gorah, kar se odraža tudi v izrazih bergrisar (gorski risar) in bergbúi (gorski prebivalec), kenning za jötunn. Njihova prebivališča niso omejena le na ta območja, ampak vključujejo tudi gozdove, podzemlje in obalo. Včasih se omenjajo kot prebivalci določenih geografskih lokacij, na primer Ægir na Læsøju. Ti motivi so vidni tudi v delu Beowulfa, ki govori o boju z Grendlovo materjo, ki po mnenju raziskovalcev zelo spominja na boj med trollkono in Grettir v istoimenski sagi, v kateri sta ženski bitji dosegljivi le s prečkanjem vode. Navidezno enotna lokacija jötnar naj bi bila posledica njihove notranje kaotične narave. Raziskovalci so celo v isti zgodbi opazili nasprotja, kar je spodbudilo predlog modela, po katerem je do drugega sveta, kjer prebivajo jötnar, mogoče priti skozi številne prehode ali meje, ki jih v običajnih razmerah ni mogoče prečkati, kot so gore, tema in »utripajoči plamen«, katerega prečka Skírnir v Skírnismalu.
V eddskih virih jötnar predstavljajo stalno grožnjo bogovom in ljudem kar pogosto pripelje do spopada s Thorom. V Hárbarðsljóðu in Þrymskviðu je zapisano, da bi jötnar, če ne bi bilo Thora in njegovega kladiva Mjöllnir, kmalu preplavili Midgard in Asgard. Kljub temu ima Thor pozitiven odnos tudi z nekaterimi gýgjar, kot sta Gríðr in neimenovana Hymirjeva žena, ki mu priskrbijo čarobne predmete in nasvete, s katerimi lahko premaga druge jötnar.
Predniki bogov in ljudi sličica|Bergrisi (»gorski risi«)— tradicionalni zaščitnik jugozahodne Islandije— se kot podpornik pojavlja na islandskem grbu. Razlika med bogovi in jötnar ni jasno opredeljena in jo je potrebno obravnavati kot kulturno in ne biološko različico; nekateri bogovi, kot so Odin, Thor in Loki, so potomci jötnarjev. Skupni motiv, ki pogosto tvori jedro zgodbe eddskih pripovedi, so neuspešni poskusi jötnar, da bi se poročili z eno od boginj, bodisi s prevaro bodisi s silo. Nasprotno si jötunn Skaði za moža izbere Vana Njörðra. Po sagi Ynglinga je imela pozneje otroke z Odinom, iz katerih so izšli kralji, kot je bil grof Hakon. Van Freyr se poroči z Gerðr, ki je domnevna prednica Ynglingov. Odin zapelje tudi jötnar Gunnlöða in Rindr ter se poroči z Jörð. V primerih, ko se bogovi poročijo z jötnar, se zdi, da so popolnoma vključeni v bogove, in se v Nafnaþulurju imenujejo Ásynjur.
V skladu s tem sklicevanje na Skaðiin vés v Lokasenni in toponimi, kot je Skedevi na Švedskem, kažejo, da so jo kljub temu, da je bila jötunn, častili v staronordijski religiji.
Povezava z živalmi Ena od tröllkonur, ki živi v gozdu, Járnviðr, je mati jötnar v obliki volkov iz katerih izvirajo vsi volkovi. Ta tröllkona naj bi bila Angrboða, gýgr, ki je z Lokijem spočela pošastnega volka Fenrira in strupeno kačo Jörmungandra, ki sta postala sovražnika bogov. V Járnviðru živi tudi jötunn Eggþér, ki je opisan kot varuh tam živečih gýgjar ali pa kot pastir volkov. Volkove za svoje konje jemljejo tudi gýgjar, kot sta Hyndla in Hyrrokkin, ki namesto vajeti uporabljata kače. O tem priča tudi skaldska poezija, v kateri je »volk« opisan s kenningi »Leiknov konj«, »Gjálpov konj«, »Gríðrov konj«, skupina volkov pa je imenovana »Gríðrova siva čreda konj«. Gýgjar, ki jezdijo volkove, se imenujejo myrkriður (»jezdeci noči«) ali kveldriður (»jezdeci v mraku«).
V Vafþrúðnismál (37) in Gylfaginning (18) je Hræsvelgr opisan kot jötunn v arnarhamr (orlovski preobleki), ki z udarci kril ustvarja veter. Drugi jötnar, kot sta Þjazi in Suttungr, lahko postanejo orli, če nosijo arnarhamir, ali pa so podobni Griðru, ki ima npr. v sagi Illuga Gríðarfóstra roke podobne orlovim krempljem.
Demonizacija