thumb|Annales Alamannici v Annales Sangallenses maiores, začenši z letom 709
Annales Alamannici (slovensko Alemanski letopisi) ali Sangalenski letopisi so zagotovo eni od najzgodnejših razpoložljivih zapisov o srednjeveški Evropi.Daniel Rosenberg, Anthony Grafton. Cartographies of Time: A History of the Timeline. 1st ed., Analytic Design. New York, NY: Princeton Architectural Press, 2010. str. 11.
Osrednje besedilo Annales Alamannici zajema leta od 709 do 799. Razpršeni po več švabskih samostanih so se letopisi nadaljevali neodvisno na več mestih. V opatiji Reichenau je njihovo pisanje do leta 939 nadaljeval Hermannus Contractus. V opatiji Saint Gallup so se pisali do leta 926. Sangalenska različica se je nadaljevala od leta 927 do 1059 kot Annales Sangallenses maiores (Veliki sangalenski letopisi). Letopisi v kratki prozi opisujejo omejeno število dogodkov. Njihova znanstvena vrednost je v njihovem srednjeveškem opisnem slogu.
Kontekst Odlikuje jih zelo kratek, bežen slog in omejena pripoved. Sodobnemu znanstveniku se lahko zdijo nepopolni in zaradi tega omejene vrednosti. Zgodovinarji so v zadnjih letih spoznali, da slog kronik prikazuje tedanji pogled na svet, ki je izrazito srednjeveški: stvari se dogajajo ljudem in ljudje niso tisti, ki te stvari prav za prav počnejo. Letopisi zato omogočajo vpogled v srednjeveški um in v to, kaj so ljudje v temnem srednjem veku imeli za pomembno.H. White. The value of narrativity in the representation of reality. Critical Inquiry (1980). str. 6.
Sklici
Vir
Annales Alamannici. ur. W. Lendi. Untersuchungen zurfruhalemannischen Annalistik. Die Murbacher Annalen. Freiburg, 1971.
Kategorija:Kronike Kategorija:Srednjeveška kultura