Nürnberg (, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna. Je drugo največje mesto na Bavarskem (za Münchnom) in največje na Frankovskem (nemško Franken). Ima okoli 510.000 prebivalcev (2021), kar ga uvršča med 14 največjih mest Nemčije. Urbano območje Nürnberga, ki vključuje sosednja mesta Fürth, Erlangen in Schwabach ima okoli 800.000 prebivalcev, z bližnjo okolico 1,4 milijona, širše metropolitansko območje pa šteje kar 3,6 milijona ljudi.
V mestu je univerza, ki ima sicer primarni sedež v Erlangnu in se danes imenuje Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, kakor tudi Technische Hochschule Nürnberg Georg Simon Ohm ter glasbena akademija Hochschule für Musik Nürnberg.
Zgodovina Začetki mesta Prvi sledovi naselja v bližini današnjega glavnega trga so datirani v leto 850. Ne vemo pa, kdaj je bilo mesto ustanovljeno. Začetki segajo v 11. stoletje, ko so v letih 1000–1040 nastajale mnoge ceste na mejah med Saško, Bavarsko, vzhodno Frankovsko in Češko. Tu je več zgodnjih središč poselitve, verjetno tudi kraljeva dvora okoli svetega Egidija in Jakoba ter območje med cerkvijo svetega Sebalda in gradom.Birgit Friedel, Spuren der frühesten Stadtentwicklung, Birgit Friedel, Claudia Frieser, Nürnberg. Archäologie und Kulturgeschichte, 1999, Verlag Dr. Faustus, Büchenbach, str. 51}} Naselje je bilo v začetku trg.
Nürnberg je bil v dokumentih prvič omenjen leta 1050 kot Nuorenberc, kjer je bil cesarski grad med Vzhodno Frankovsko in bavarsko marko Nordgau, in sicer v tako imenovanem dokumentu Sigena cesarja Henrika III., iz rodbine Salijcev. Nürnberg, Reichsstadt: Politische und soziale Entwicklung (Political and Social Development of the Imperial City of Nuremberg), Historisches Lexikon Bayerns. Kot cesarsko oporišče je Nürnberški grad (Kaiserburg) kmalu postal pomemben za cesarstvo. Leta 1065 je Henrik IV. mesto in okolico iz državne lastnine (Reichsgut) prenesel s krvnim sodstvom (blutgerichts) nase kot upravno okrožje. Konrad III. (1138–1152) Staufovci) je podelil novo urejeno grofijo (Burggrafschaft) s sodnimi in upravnimi nalogami grofom Edelfreien iz Raaba (iz Spodnje Avstrije), ki je po izgubi moških potomcev leta 1190/91 prešla v roke Friderika I., Nürnberg - Zollern, zadnjega grofovega sina iz hiše Hohenzollern.
Srednji vek
Od 1050 do 1571 se je mesto razširilo in postalo pomembnejše zaradi svoje lege ob glavnih trgovskih poteh. Od konca 12. stoletja do medvladja (1254–73) se je moč grofov zmanjšala zaradi cesarjev Hohenstaufen, ki so od 1173/74 prenesli nevojaška pooblastila na kastelane skupaj z mestno upravo, občinskim sodiščem ter cesarskim županom (nemško Reichsschultheiß). V napetih odnosih med grofi in kastelani je s postopnim prenosom pooblastil na slednje v poznem 14. in zgodnjem 15. stoletju končno izbruhnilo sovraštvo, ki je zelo vplivalo na zgodovino mesta.
Nürnberg se pogosto omenja kot "neuradno glavno mesto" Svetega rimskega cesarstva, še posebej zato ker sta parlament (rajhstag) in sodišče delovala na Nürnberškem gradu. Nürnberški parlament je bil pomemben del upravnega ustroja imperija. Vse večje povpraševanje po kraljevem dvoru in večji pomen mesta sta vplivala na razmah trgovine in obrti. Z Velikim osvobodilnim pismom je cesar Friderik II. Nürnbergu leta 1219 podelil status svobodnega cesarskega mesta skupaj z mestnimi pravicami, cesarsko neposrednostjo (Reichsfreiheit), privilegij do kovanja denarja in neodvisno davčno politiko in s tem skoraj v celoti umaknil mesto iz pristojnosti grofov. Nürnberg je skupaj z Augsburgom kmalu postal eden od dveh velikih trgovskih središč na poti iz Italije v severno Evropo. Leta 1298 so bili Judje v mestu obtoženi oskrunjenja posvečene hostije, zato je bilo 698 ubitih med enim od številnih pokolov Rintfleisch. Za pokolom leta 1298 je bila tudi želja, da se združi severni in južni del mesta, ki ju je delila reka Pegnitz. Judje v nemških deželah so doživeli številne pokole v letih kuge. Leta 1349 so nürnberške Jude ponovno množično preganjali."Black Death". JewishEncyclopedia.com Bili so zažgani na grmadi ali izgnani. V nekdanji judovski četrti je bila zgrajena tržnica.Cities and People: A Social and Architectural History, Mark Girouard, Yale University Press, 1985, str. 69
Kuga se je vrnila v mesto v letih 1405, 1435, 1437, 1482, 1494, 1520 in 1534.Jerry Stannard, Katherine E. Stannard, Richard Kay (1999). Herbs and herbalism in the Middle Ages and Renaissance. University of Michigan Press. ISBN 0-86078-774-5
Največ ugodnosti je Nürnberg dobil v 14. stoletju z zlato bulo Karla IV. leta 1356, poimenovanjem mesta, ko so novoizvoljeni nemški kralji sklicali svoj prvi parlament. Karel je bil zaščitnik Marijine cerkve (Frauenkirche), zgrajene med letoma 1352 in 1362 (arhitekt je bil verjetno Peter Parler), v kateri je cesarski dvor opravljal čaščenje med svojim bivanjem v Nürnbergu. Kraljevska in cesarska povezava sta se okrepili, ko ji je Sigismund Luksemburški podelil cesarske insignije, ki so ostale v Nürnbergu od leta 1423 do leta 1796, ko so prodirajoče francoske čete zahtevale njihovo odstranitev v Regensburg in od tam na Dunaj.
Leta 1349 so se člani cehov neuspešno uprli patricijem v rokodelskem uporu (Handwerkeraufstand), trgovci in nekateri svetniki so jih podprli, kar je povzročilo uvedbo prepovedi kakršne koli samoorganizacije obrtnikov v mestu in odpravo cehov; sindikati so bili razpuščeni in oligarhi so ostali na oblasti, saj je bil Nürnberg svobodno mesto. Karel IV. je dodelil mestu pravico, da samostojno sklepa zavezništva, s čimer je bil politično enakopraven s knezi cesarstva. Pogosti boji z grofi so povzročali trajno škodo pri razvoju mesta. Potem ko je bil leta 1420 grad v požaru uničen, je kot fevd med Friderikom IV. (od leta 1417 grof Brandenburški) in vojvodom Bavarske - Ingolstadta ruševine in pripadajoč gozd kupilo mesto (1427) in s tem postalo samostojno znotraj svojih mej. S temi in drugimi prevzemi si je mesto nabralo veliko ozemlje. Husitske vojne, ponovitev črne smrti leta 1437 in prva vojna mejne grofije so povzročili resen padec prebivalstva sredi 15. stoletja. Na začetku 16. stoletja je mesto vodil Albert IV., vojvoda Bavarske - Münchna, v nasledstveni vojni za Landshut in pridobil precej ozemlja, okoli 64,7 km², tako da je postalo eno največjih cesarskih mest. V srednjem veku je bil Nürnberg kulturno bogat, raznovrsten in vpliven.
Zgodnja sodobna doba
S kulturnim razcvetom je Nürnberg v 15. in 16. stoletju postal središče nemške renesanse. Leta 1525 je sprejel protestantsko reformacijo in leta 1532 je bil podpisan nürnberški verski mir, s katerim so protestanti dobili pomembne koncesije. Med revolucijo proti Karlu V. leta 1552 je Nürnberg poskušal kupiti svojo nevtralnost, vendar pa je bilo mesto napadeno brez vojne napovedi in bilo prisiljeno v neugoden mir. Z augsburškim verskim mirom je lastnino protestantov potrdil cesar, njihove verske privilegije razširil in potrdil njihovo neodvisnost od škofa iz Bamberga, v 1520-ih pa je bila tudi sprejeta sekularizacija samostanov.
Državne afere v začetku 16. stoletja, razvoj drugih trgovskih poti in okostenelost družbene hierarhije in pravnih struktur so prispevali k zmanjšanju trgovine. Pogosto gostovanje cesarskih, švedskih in vojakov lige, finančni stroški vojne ter ustavitev trgovanja so povzročili nepopravljivo škodo mestu in prepolovitvi prebivalstva. Leta 1632 je mesto, ki so ga zasedle sile Gustava II. Adolfa Švedskega, premagalo vojsko cesarskega generala Albrechta von Wallensteina. Mesto je po vojni nazadovalo in si opomoglo šele v 19. stoletju, ko je postalo industrijsko središče. Po tridesetletni vojni sta zacveteli tudi arhitektura in kultura – sekularna baročna arhitektura kaže razporeditev civilnih vrtov, zgrajenih zunaj mestnega obzidja, v protestantskem mestu so obnovili cerkev svetega Egidija, ki jo je uničil požar na začetku 18. stoletja in pomembno prispeva k baročni cerkveni arhitekturi Srednje Frankovske.
Po tridesetletni vojni je Nürnberg poskušal ostati ločen od zunanjih vplivov, vendar so prispevki, ki sta jih zahtevali avstrijska nasledstvena vojna in sedemletna vojna, omejitev uvoza in izvoza odvzeli mestu številne trge. Bavarski volilni knez Karel Teodor si je prisvojil del zemljišča, ki ga je dobil od mesta v vojni za Landshut z dedovanjem, za katero je Bavarska ohranila svojo pravico; tudi Prusija je zavzela del ozemlja. Zaradi povzročene šibkosti je mesto zahtevalo, da se je treba vključiti v Prusijo, a je Friderik Viljem II. Pruski to zavrnil, ker se je bal, da bi s tem užalil Avstrijo, Rusijo in Francijo. V parlamentu leta 1803 je bila potrjena neodvisnost Nürnberga, toda ob ustanovitvi renske zveze 12. julija 1806 je bilo dogovorjeno, da se mesto izroči Bavarski 8. septembra, ta pa zagotovi plačilo amortizacije 12,5 milijona guldnov javnega dolga.
Po veliki francoski vojni
Po padcu Napoleona sta mestna trgovina in obrt oživeli; spretnost njenih prebivalcev in ugodna lega sta kmalu prinesli uspeh, še posebej po tem, ko je bil njen javni dolg priznan kot del bavarskega državnega dolga. Potem ko je bilo mesto vključeno v katoliško državo, je bilo prisiljeno, da se vzdrži nadaljnjega zapostavljanja katolikov, ki so bili izključeni iz pravic do državljanstva. Katoliški obredi, ki so jih vodili duhovniki tevtonskega reda pogosto z velikimi težavami, so se odvijali v mestu. Ko je leta 1806 njihove posesti zasegla bavarska vlada, so jih dali 1809 Marijini cerkvi; leta 1810 je bila vzpostavljena prva katoliška župnija, ki je imela leta 1818 1010 ljudi.
Leta 1817 je bilo mesto vključeno v okrožje Rezatkreis (imenovano po reki Fränkische Rezat), ki se je 1. januarja 1838 preimenovalo v Srednjo Frankovsko (nemško Mittelfranken). Prva nemška železnica, bavarska Ludwigsbahn, od Nürnberga do bližnjega Fürtha, je bila odprta leta 1835. Ustanovitev železnic in vključitev Bavarske v nemško carinsko unijo (Zollverein) v 19. stoletju sta trgovini in industriji odprli pot do večje blaginje. Leta 1852 je bilo že 53.638 prebivalcev. Nekoliko pozneje je postalo najpomembnejše industrijsko mesto Bavarske in eno najuspešnejših mest v južni Nemčiji. Leta 1905 je skupaj z več predmestji imelo že 291.351 prebivalcev.
Obdobje nacizma
Nürnberg je imel velik pomen v nacistični Nemčiji. Zaradi pomembnosti mesta v Svetem rimskem cesarstvu in njegovega položaja v središču Nemčije je nacistična stranka izbrala mesto za velike shode svoje stranke – nürnberški mitingi. Zborovanja so bila leta 1927, 1929 in vsako leto od 1933 do 1938. Po vzponu Adolfa Hitlerja na oblast leta 1933 so nürnberški mitingi postali velik nacistični propagandni dogodek, središče nacističnih idealov. Miting je leta 1934 posnela Leni Riefenstahl kot propagandni film, imenovan Triumph des Willens (Triumf volje). Na mitingu leta 1935 je Hitler izrecno odredil sklic rajhstaga v Nürnbergu, da je uveljavil antisemitske nürnberške zakone, ki so preklicali nemško državljanstvo vsem Judom in drugim Nearijcem. Številni prostori so bili zgrajeni izključno za ta namen, nekateri niso bili dokončani. Danes je v mestu še vedno mogoče videti številne primere nacistične arhitekture. Mesto je bil tudi dom nacističnega propagandista Juliusa Streicherja, izdajatelja časopisa Der Stürmer.