je ploščadna videoigra podjetja Sega, ki je leta 1991 izšla za konzolo Mega Drive. V regijah PAL je izšla 21. junija, v Severni Ameriki 23. junija, na Japonskem pa 26. julija. Igralec nadzira Sonica, ježa, ki je zmožen teči z nadzvočno hitrostjo. Zgodba spremlja Sonica, ki želi prekrižati načrte noremu znanstveniku dr. Robotniku, ki se želi polastiti posebnih kristalov velike moči, imenovanih smaragdi kaosa. Igralnost vključuje zbiranje obročev kot obliko zdravja ter preproste kontrole, pri katerih se skakanje in napadanje nadzira z eno tipko.
Razvoj igre se je začel leta 1990, ko je Sega naročila svojim razvijalcem, da sestavijo igro, ki bi vsebovala maskoto podjetja. Razvijalci so za maskoto izbrali modrega ježa, ki ga je oblikoval Naoto Ošima po tem, ko je zmagal na internem oblikovalnem tekmovanju, ter se poimenovali Sonic Team, da se je ujemalo z likom. Igra vsebuje inovativno tehniko, ki je figuri omogočila, da se kotali po ukrivljenem terenu; temeljila je na konceptu, ki ga je Ošima razvil leta 1989. Sonic the Hedgehog, oblikovan za dinamično igralnost, je dobil navdih pri igrah Šigeruja Mijamota, ki je ustvaril lik Maria. Glasbo za igro je napisal Masato Nakamura, basist J-pop skupine Dreams Come True.
Sonic the Hedgehog je prejel pozitivno kritiko za izgled, zvok in igralnost ter je splošno priznan kot splošno ena izmed najboljših videoiger. Na vseh okoljih je bilo prodanih 40 milijonov kopij igre, s tem pa se je igra uvrstila v sam vrh najbolje prodajanih videoiger. Za konzolo Mega Drive, kateri je bila videoigra tudi priložena v prodaji, je bilo prodanih 15 milijonov kopij, s tem pa je postala ena izmed najbolje prodajanih iger za Mega Drive. Mega Driveu je igra omogočila, da je stopil v ospredje obdobja 16-bitnih iger in da je lahko kljuboval konzoli Super NES. Igra je bila portitana na več sistemov in je navdihnila mnoge klone, uspešno franšizo, in adaptacijo v drugih medijih. Leta 1992 je izšlo nadaljevanje igre, Sonic the Hedgehog 2.
Igralnost levo|sličica|Prva stopnja v igri; Green Hill Zone Sonic the Hedgehog je ploščadna igra, v kateri igralec nadzira naslovni lik Sonica, čigar naloga je premagati dr. Robotnika in zbrati vseh šest smaragdov kaosa. Igra se odvija v stransko drseči perspektivi. Sonic je skozi stopnje, ki vsebujejo vzmeti, pobočja, brezna brez dna in vertikalne zanke zmožen teči z nenavadno visoko hitrostjo. Stopnje naseljujejo robotski nasprotniki, znotraj katerih je dr. Robotnik zaprl ujete živali; z uničenjem robota je žival rešena, vendar to za zaključitev igre ni obvezno. Sonicova primarna obramba je vrteč napad, pri katerem se zvit v kroglo zasuče in ob stiku poškoduje sovražnike in nekatere ovire. Napad je mogoče izvesti s skakanjem ali kotaljenjem.
Po vseh stopnjah se razpršeno nahajajo zlati obroči, ki Sonicu predstavljajo zaščito pred enim sovražnikom ali oviro na enkrat ter mu lahko pridobijo dodatno življenje, če jih igralec zbere 100. Prav tako se širom stopenj nahajajo power-upi, kot so dodatni obroči ali začasna neranljivost. Kot kontrolne točke so po stopnjah nameščeni kažipoti, pri katerih Sonic ponovno oživi, če izgubi življenje.
Igra je razdeljena na šest con (zone), katerim sledi Zadnja cona (Final Zone). Vsaka cona ima svoj vizualni slog in, čeprav se nekateri sovražniki pojavijo v več conah, ima vsaka tudi svoje unikatne nasprotnike in ovire. Vsaka cona je razdeljena na tri dejanja (act), katera je potrebna vsa zaključiti. Na koncu tretjega dejanja se igralec pomeri z dr. Robotnikom v boss borbi. Pri večini borb je Robotnik oborožen z vozilom, kateremu so dodana različna orožja. Po zaključku šeste cone igralec nadaljuje pot v eno-stopenjsko Zadnjo cono (Final Zone), kjer se še zadnjič spoprime z Robotnikom znotraj obsežnega strojnega okolja. Temu sledi kratka animacija, ki prikazuje Sonicovo vrnitev v prvo cono, kjer ga obdajajo živali, ki jih je rešil iz Robotnikovih okov.
Če ima igralec ob zaključku prvega ali drugega dejanja katere koli cone najmanj 50 obročev, se bo ob koncu cone pojavil velik obroč skozi katerega lahko Sonic vstopi v bonus stopnjo; tam se v klobčič zvit Sonic kotali in odbija od sten in odbijačev znotraj rotirajočega se blodnjaka. V teh stopnjah igralec za vsakih 50 zbranih obročev dobi po eno nadaljevanje (Continue), glavni cilj pa je dokopati se do smaragda kaosa, ki se skriva v blodnjaku. Ob stiku s katerim kolim blokom z napisom "GOAL" nemudoma konča stopnjo.
Zgodba V poskusu, da bi se dokopal do šestih smaragdov kaosa, katerih moč bi izkoristil za svoje cilje, je nori znanstvenik dr. Robotnik živali Južnega otoka uklenil v agresivne robote in velike kovinske kapsule. Jež po imenu Sonic se odloči Robotniku prekrižati načrte s tem, da bo osvobodi ujete živali in sam zbral šest smaragdov Kaosa. Če Sonicu uspe zbrati vse smaragde Kaosa in zaključiti igro, se predvaja zaključni prizor. Če ne zbere vseh smaragdov, je na koncu prikazan Robotnik, ki izziva igralca z žongliranjem smaragdov kaosa, ki jih Sonic ni uspel zbrati.
Razvoj
Ozdaje in nastanek likov
V 1980. letih je Sega dosegla manjši uspeh s prenešenjem svojih arkadnih iger na Mega Drive, vendar si je želela čvrstejšo oporo proti svojemu glavnemu tekmecu, Nintendu. Leta 1988 je japonski del Sege začel interni natečaj za ustvaritev tekmeca Nintendovi maskoti Mariu. Nadaljna tri leta so Segini programerji in oblikovalci delali na povsem novem liku, ki bi bil zmožen kljubovati Mariu. Leta 1990 je Sega svojemu internemu razvojnemu studiu naročila, naj razvije igro, v kateri bo maskota podjetja nastopila. Predsednik Sege Hajao Nakajama si je želel lik, ki bi bil tako prepoznaven kot Miki Miška.
Zasnova igre Sonic the Hedgehog se je začela novembra 1989, ko je oblikovalec likov Naoto Ošima delal pri projektu z naslovom Twin Stars. Zgodba se je osredotočala na par bratov dvojčkov iz sveta sanj, katerega sta varovala pred voditeljem sveta nočnih mor, "Thirteen". Igra naj bi vsebovala gladek teren in zanke skozi katere bi liki lahko tekli. Ošimini nadrejeni so odobrili zasnovo igralnosti, ne pa tudi likov, in Ošima se je moral spomniti novega protagonista.
Ekipa je razvila ideje za like, pogon ter mehaniko igralnosti. Razvoj je poudarjal hitrost, zato se je Sega osredotočila na hitra bitja kot so kenguruji in veverice ter ovrgla skice, ki se niso ujemale s hitrimi živalmi. Obetajoča se je zdela zamisel z zajcem, ki bi z ušesi oprijemal predmetov, vendar se je izkazala prekompleksna za strojno opremo Mega Drivea. Ekipa je izbor živali zožala na tiste, ki so se zmogle skleniti v kroglo, kot idejo likovega napadalnega giba, ter se osredotočila na pasavce in ježe. Nazadnje je bil sprejet lik ježa, ki ga je predlagal Naoto Ošima. Ošima se je odpravil na počitnice v New York ter s seboj vzel skice. V Central Parku je domačine povpraševal po mnenju glede skic likov in Sonic se je izkazal za najbolj priljubljenega. Na drugem mestu se je znašel lik moža z brki, ki je eventualno postal dr. Robotnik.
Sonic je bil prvotno turkizne barve, nato svetlomodre barve, zatem pa je postal temnomoder, da bi lahko izstopal pred nekaterimi ozadji ter, da bi se ujemal s Seginim logotipom. Po besedah Ošime je bila Sonicova osnovna skica ustvarjena s kombiniranjem glave Mačka Feliksa in telesa Mikija Miške. Kot navdih za sponke na njegovih čevljih so služili škornji Michaela Jacksona na naslovnici glasbenega albuma Bad, rdeča in bela barva čevljev pa je temeljila na Božičku, katerega je Ošima videl kot "najznamenitejši lik na svetu". Sonicove konice so bile poudarjene zato, da je izgledal elegantnejši, dana pa mu je bila tudi spretnost, da se lahko vrti med skokom (da bi se lahko skok in napad nadzirala z istim gumbom). Novi lik se je prvotno imenoval "Mr. Hedgehog" (G. Jež), vendar mu je osemčlanska ekipa spremenila ime v "Sonic" ter prevzela vzdevek Sonic Team. Po besedah Judžija Nake je bil Sonic Team enkraten neuraden vzdevek za Segin interni studio, ki je razvil igro; izraz se v izdajah tega studija do leta 1996, ko je izšla igra Nights into Dreams z Ošimo kot režiserjem in Nako kot producentom, sploh ni uporabljal. Ime se je končno ustalilo, ko je bil leta 2000 njegov naslednik Sega AM8 odcepljen kot Sonic Team Co., Ltd.
Ošima je dejal, da je bilo izbrano ime "Sonic", ker je predstavljalo hitrost. Predlogi, s katerimi bi Sonicu dali več osebnosti, so vključevali članstvo v rock bandu, vampirske čekane, ter zvezo s človeškim dekletom z imenom Madonna. Ameriška Sega je te ideje opustila, da bi njegova identiteta ostala preprosta, izrazila pa je tudi zaskrbljenost, da večina Američanov ne bo vedela, kaj ploh je jež. Po besedah Marka Cernyja, ki je v Tokiu delal kot posrednik med japonsko Sego in ameriško Sego, je ameriško vodstvo menilo, da je lik "nerešljiv". Napravili so načrte, da bi Sonic Team poučili glede oblikovanja likov preko del Willa Vintona, stvaritelja fiktivne glasbene skupine California Raisins. Predlagali so polno preoblikovanje lika, vendar so na koncu s Sonic Teamom sklenili kompromis, da bodo za zahodno publiko nekateri dizajni spremenjeni. Kot posledica spora med ameriško in japonsko Sego se je antagonist igre na Japonskem imenoval "Dr. Eggman" ter "Dr. Robotnik" na drugih območjih. Zasnove in programiranje S sprejetim protagonistom se je Sega obrnila na programerja Judžija Nako, ki je izvršilne producente navdušil s svojim delom pri Phantasy Star ter portu igre Ghouls 'n Ghosts za Mega Drive. Naka je bil ljubitelj franšize Super Mario Bros. vendar je želel ustvariti nekaj hitrejšega, zato je bila igra ustvarjena za hitro igranje, čemur je tudi posvetil največ pozornosti. Razvoj igre Sonic the Hedgehog se je uradno začel aprila 1990 in je trajal približno 14 mesecev. Naka je razložil, da je hitro igro želel zato, ker je izdelal prenos igre Ghouls 'n Ghosts, pri kateri je želel delati na gibih, vendar se mu je zdela prepočasna.
Igro Sonic the Hedgehog je razvila sedemčlanska ekipa pri Sega R&D9: dva programerja, dva zvočna inženirja ter trije oblikovalci, čeprav se je projekt začel samo z Ošimo in Nako. S povečanjem potrebe po vsebini igre se je povečalo članstvo ekipe. Po tem, ko jima je bil dodeljen projekt s kodnim imenom "Defeat Mario" (Premagaj Maria), sta Ošima in Naka začela z delom, vendar sta naletela na težave: Ošiminega zajca ni bilo lahko programirati. Lovljenje in metanje predmetov je povzročilo zlom ritma dejanja. Naka je dejal, da zajec ni bil primeren za njegov igralni pogon, želel pa je tudi, da bi bilo igro mogoče igrati s samo enim gumbom. Hirokazu Jasuhara se je ekipi pridružil kot nadzornik Ošime in Nake ter kot oblikovalec stopenj. Zaradi več izkušenj je postal je vodilni oblikovalec ter je našel možnost igranja igre s samo enim gumbom, pri čemer je Sonic napadalni gib izvedel skupaj s skokom. Trojica se je tudi domislila, da bi se lik zvil v kroglo. Po tem, ko je bil izbran lik ježa, so bili mnogi liki narisani na novo, ekipa pa se je odločila, da bodo prizorišča vizualno kompleksna s poudarkom na barvah. Zatem so se ekipi pridružile še štiri osebe, da se je proces pohitril.
Zaradi Marieve priljubljenosti je Naka želel, da Sonic prevzame vodstvo na ameriškem trgu. Sonicova začetna hitrost je bila nastavljena na hitrost Marievega teka. Testi so bili izvedeni s pomočjo Mega Driveove orodne knjižnice, s čimer so težave, kot je npr. utripanje, počasna hitrost izgledov figure, ter tresoča animacija, kmalu postale jasne. Povečanje Sonicove hitrosti je povzročilo težave pri animaciji. Naka je problem rešil tako, da je razvil algoritem, ki je ohranil fluidnost. Tako je bilo potrebno le še optimizirati hitrost igre, da se je ujemala s pričakovanji vodstva. Ekipa je opazila, da so imeli različni ljudje drugačen pogled na hitrost igre: nekaterim se je zdela prehitra, zaradi česar je prišlo do nesoglasij. Posledično je bila upočasnjena.