Rafanija (, Rafáneia, arabsko الرفنية, al-Rafanijja, pogovorno Rafnije) je bilo rimsko mesto v rimski provinci Siria Secunda, zgrajeno v prvih stoletjih našega štetja.
Zgodovina Jožef Flavij omenja Rafanijo v povezavi z reko Σαββατικον (Savvatikon), ki se zdaj imenuje Sambatijon in je tekla le vsakih sedmih dni. Jožef je verjetno omenjal presihajoči izvir, ki se zdaj imenuje Fuwar ed-Deir in ga je Tit Flavij opazoval na poti iz Berita proti severu po uničenju Jeruzalema leta 70 n. št.Josephus, The War of the Jews or The History of the Destruction of Jerusalem, 7. knjiga, 5. poglavje, 1
Rafanija je bila utrjen bazni tabor III. legije Gallica, kjer je bil leta 218 za rimskega cesarja razglašen štirinajstletni Elagabal (vladal do 222).Jasper Burns, Great Women of Imperial Rome (Routledge 2006 ), str. 209
V Rafaniji se je pod Elagabalom koval denar.Kevin Butcher, Roman Syria and the Near East (Getty Publications 2003 ), str. 117 Veliko kovancev se je ohranilo.American Numismatic Society: RaphaneaRaphanea Genius Coin
HerokelSynecdemus, 712, 8. in Georg CiprskiHeinrich Gelzer. Georgii Cyprii descriptio orbis romani. str. 44. omenjata Rafanijo kot mesto v rimski provinci Siria Secunda. Skozi mesto so konec leta 1099 šli križarji. Mesto, ki se je takrat imenovalo Rafania, je zasedel jeruzalemski kralj Balduin I. in ga dal grofu Tripolija.Sophrone Pétridès, "Rhaphanaea". Catholic Encyclopedia. New York, 1912.
Škofijski sedež Znanih je samo šest rafanijskih škofov:Le Quien. "Oriens christianus", II, 921. Basijan, udeleženec Prvega nicejskega koncila leta 325, Gerontij Filipopolski, 344, Bazilij, udelećenec Prvega koncila v Konstantinoplu, 381, Lampadij, udelećenec Kalcedonskega koncila, 451, Zoil okoli518 in Non, 536.
Sedež je zadnjič omenjem v poznem 10. stoletju v Notitia episcopatuum Antiohije.Vailhé. "Échos d'Orient", X, str. 94.
Sklici
Viri
Kategorija:Arheološka najdišča v Siriji