Lilija oziroma fleur-de-lis (črkovano tudi kot fleur-de-lys; v francoščini dobesedno 'cvet lilije') je svetovno prepoznaven simbol, ki se ga uporablja predvsem v heraldiki sicer pa tudi kot okrasni element, v logotip ter raznih znakih.
Lilija je bila in je prisotna v heraldiki številnih evropskih narodov, posebno pa je povezana s Francijo kot osrednji simbol v ščitu grbov kraljevih Bourbonov in Orléanskih v dobi kraljevine. Zlasti v francoski heraldiki je lilija imela hkrati verski, politični, dinastični, umetniški, simbolni pomen. Znane so tudi upodobitve lilije ob mnogih svetnikih, na primer kot atribut svete Marije in svetega Jožefa, večinoma pa se je pojavljala ob upodobitvah francoskih svetnikov.
Fleur-de-lis je v Unicode predstavljena z U+269C ⚜ v bloku Razni simboli.
Izvor
Na splošno velja, da je lilija stilizirana različica vrste Iris pseudacorus (rumena ali vodna perunika) ali Iris florentina (belocvetna perunika).Stefan Buczacki Vendar pa sta lilija (rod lilium, družina Liliaceae) in perunika (družina Iridaceae) dve različni rastlini, filogenetsko in taksonomsko nepovezani. Lilija (v italijanščini giglio) je ime, ki se običajno povezuje s stilizirano rožo v firenškem grbu.
Okrasni ornamenti, ki spominjajo na lilije, so se pojavljali v umetninah iz najzgodnejših človeških civilizacij. Po Pierre-Augustinu Boissierju de Sauvagesu, francoskem naravoslovcu in leksikografu iz 18. stoletja:
Stare lilije, zlasti tiste, ki jih najdemo v žezlih naših prvih kraljev, imajo veliko manj skupnega z navadnimi lilijami kot rože, imenovane flambas [v okcitanščini] ali perunike, iz katerih izvira ime naše fleur-de-lis. Kar daje nekaj resnice tej hipotezi, ki smo jo že postavili, je dejstvo, da so Francozi ali Franki, preden so vstopili v samo Galijo, dolgo časa živeli okoli reke Lys v Flandriji. Danes je ta reka še vedno obrobljena z izjemnim številom perunik — saj mnoge rastline rastejo stoletja na istih mestih —: te perunike imajo rumene cvetove, kar ni tipična značilnost lilij, ampak fleur-de-lis. Zato je bilo razumljivo, da so se naši kralji, ko so morali izbrati simbolično podobo za to, kar je pozneje postal grb, osredotočili na peruniko, rožo, ki je bila pogosta okoli njihovih domov in je prav tako lepa kot izjemna. Imenovali so jo na kratko lis, namesto fleurs-de-lis. Ta roža ali perunika je podobna našemu fleurs-de-lis ne samo zaradi svoje rumene barve, temveč tudi zaradi svoje oblike: od šestih cvetnih listov, ki jih ima, so trije izmenično ravni in se stikajo na vrhu. Ostali trije na nasprotni strani se upognejo navzdol, tako da se zdi, da srednji tvori eno s pecljem in se jasno vidita samo tista, ki sta obrnjena navzven z leve in desne, kar je spet podobno pri naših fleurs-de-lis, tj. je namreč izključno tista iz reke Luts, katere beli lističi se prav tako upognejo navzdol, ko cvet cveti.
Znano je, da je heraldik François Velde izrazil enako mnenje:
Vendar pa se hipoteza, postavljena v 17. st. meni sliši zelo verjetna. Ena vrsta divje perunike, Iris pseudacorus, rumena perunika, je rumena in raste v močvirjih. Njeno ime v nemščini je Lieschblume (tudi gelbe Schwertlilie), vendar se je 'fleur-de-lis' v srednjem veku pisalo tudi Lies in Leys. Zlahka si je predstavljati, da bi v severni Franciji Lieschblume imenovali 'fleur-de-lis'. To bi pojasnilo ime in formalni izvor dizajna, kot je stilizirana rumena perunika. Obstaja domiselna legenda o Klodviku, ki rumeno peruniko izrecno povezuje s francoskim grbom.
Podobne izpeljave Druga (razpravljana) hipoteza je, da simbol izhaja iz frankovskega angona ali žela, ki je bilo zelo tipično frankovsko kopje za metanje.
Verjetno izpeljani simbol Frankovske kraljevine je bila čebela, podobne oblike, kot je bila najdena v grobu Hilderika I., čigar kraljevi sedež oblasti nad Salijskimi Franki je imel sedež v dolini Lys.
Druge domiselne razlage vključujejo obliko, ki se je razvila iz podobe spuščajočega se goloba, simbola Svetega Duha.
Uporaba v antiki Lilija se je razširjeno uporabljala kot kraljevi emblem, čeprav so različne kulture njen pomen razlagale na različne načine. Na zahodu so že na galskih kovancih prikazani lilijam podobni simboli,Michel Pastoureau, Heraldry: its origins and meaning p.99 na vzhodu pa je bila lilija prepoznana na čeladi skitskega kralja, odkriti v kurganu Ak-Burun in shranjeni v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu.
Raba po državah
Albanija V Albaniji so lilijo (albansko: Lulja e Zambakut) vedno povezovali s plemiško hišo Topia. Po osmanski osvojitvi Albanije je spreobrnjena muslimanska veja družine Toptani simbol opustila.
Bosna in Hercegovina Lilija je bila tudi simbol rodbine Kotromanić, vladarske hiše v srednjeveški Bosni, domnevno v znak priznanja kapetske hiše Anžu, kjer je lilija obravnavana kot Lilium bosniacum. Danes je lilija nacionalni simbol Bošnjakov."Republic of Bosnia and Herzegovina, 1992–1998". Flagspot.net. Retrieved 3 February 2012.
Grb srednjeveškega kraljestva Bosne je vseboval šest lilij, ki jih razumemo kot domačo bosansko ali zlato lilijo, Lilium bosniacum. Simbol je bil leta 1992 ponovno uveljavljen kot državni simbol Republike Bosne in Hercegovine in je bil prisoten na zastavi Bosne in Hercegovine od 1992 do 1998.
Leta 1999 so bili državni simboli spremenjeni. Nekdanja zastava Federacije Bosne in Hercegovine poleg hrvaške šahovnice vsebuje lilijo. Rože se pojavljajo tudi na zastavah in grbih številnih kantonov, občin, mest in krajev. Še vedno se uporablja kot uradna insignija bošnjaškega polka oboroženih sil Bosne in Hercegovine.
Brazilija
V Braziliji ima mesto Joinville na zastavi in grbu tri rdeče lilije, okrašene z oznako treh pik. mesto je poimenovano po Françoisu d'Orléansu, princu Joinvilla, sinu francoskega kralja Ludvika-Filipa I., ki se je leta 1843 poročil z brazilsko princeso Francisco.
Francija
Grafični razvoj lilije je spremljala besedilna alegorija. V poznem 13. stoletju je alegorična pesnitev Guillauma de Nangisa († 1300), napisana v opatiji Joyenval v Chambourcyju, pripovedovala, kako so zlate lilije na azurni podlagi čudežno nadomestile polmesece na Klodvikovem ščitu, pogled v preteklost sodobnih podob heraldike.
Simbolični izvor lilije pri francoskih monarhih morda izhaja iz krstne lilije, uporabljene pri kronanju kralja Klodvika I.Ellen J. Millington, Heraldry in History, Poetry, and Romance, London, 1858, pp. 332-343. Francoska monarhija je morda sprejela lilijo za svoj kraljevi grb kot simbol čistosti v spomin na spreobrnitev Klodvika I.Lewis, Philippa & Darley, Gillian (1986) Dictionary of Ornament in kot spomin na ampulo, ki je vsebovala olje, ki je bilo uporabljeno pri maziljenju kralja. Torej je lilija simbolizirala kraljevo božansko odobreno pravico do vladanja. Tako »maziljeni« francoski kralji so pozneje trdili, da je njihova oblast neposredno od Boga.
O ampuli obstaja legenda, ki mistiko kraljevine krepi s pripovedovanjem, da se je steklenička z oljem – Sveta ampula – spustila z nebes, da bi mazilila in posvetila Klodvika za kralja.Ralph E. Giesey, Models of Rulership in French Royal Ceremonial in Rites of Power: Symbolism, Ritual, and Politics Since the Middle Ages, ed. Wilentz (Princeton 1985), p. 43. Tako naj bi se v eni različici spustila neposredno na Klodvika, v drugi različici naj bi ampulo svetemu Remigiju prinesel golob, spet druga različica pa pojasnjuje, da je ampulo prinesel angel z neba.Michel Pastoureau: Traité d'Héraldique, Paris, 1979 Druga zgodba pripoveduje, da si je Klodviku tik pred svojo zmago v bitki pri Vouilléju dal v čelado rožo. Skozi to propagandno povezavo s Klodvikom je bila lilija retrospektivno vzeta kot simbol vseh krščanskih frankovskih kraljev, predvsem Karla Velikega.
V 14. stoletju so francoski pisci trdili, da je francoska monarhija, ki se je razvila iz kraljestva Zahodnih Frankov, lahko izsledila svojo dediščino nazaj do božanskega darila kraljevega grba, ki ga je prejel Klodvik. Ta zgodba je ostala priljubljena, čeprav je sodobna stroka ugotovila, da je bila lilija verski simbol, preden je postala pravi heraldični simbol. Poleg pravih lilij so ga povezovali z Devico Marijo, v 12. stoletju pa sta Ludvik VI. in Ludvik VII. emblem začela bolj uporabljati, na primer na žezlih, tako da sta svojo vladavino povezala z lilijo kot simbolom svetosti in božje pravice. Ludvik VII. je leta 1179 ukazal uporabo oblačil lilijami za kronanje svojega sina Filipa,Arthur Charles Fox-Davies, A Complete Guide to Heraldry, London, 1909, p. 274. medtem ko prvi vizualni dokaz o jasni heraldični uporabi izvira iz leta 1211: pečat, ki prikazuje bodočega Ludvika VIII. in njegov ščit, posut z »rožami«. Do poznega 14. stoletja je bil francoski kraljevi grb Azure semé-de-lis Or (z zlatimi lilijami posejan moder ščit), vendar je Karel V. Francoski okoli leta 1376 spremenil število lilij v grbu na zgolj tri. Ta dva grba sta v francoski heraldični terminologiji znana kot France Ancient in France Moderne.
V času vladavine kralja Ludvika IX. (sv. Ludvik) naj bi trije cvetni listi rože predstavljali vero, modrost in viteštvo ter bili znak božanske naklonjenosti Franciji. Stoletje kasneje se je tradicija simbolizma Trojice uveljavila v Franciji in se nato razširila drugam.
Kralj Karel VII. je 29. decembra 1429 poplemenitil družino Ivane Orleanske z dedno simbolično denominacijo. V Franciji je bila 20. januarja 1430 registrirana določitev družine za plemiško. Dotacija je družini omogočila spremembo priimka v du Lys.
Angleška pretenzija Leta 1328 je angleški kralj Edvard III. podedoval pretenzijo po francoski kroni in okoli leta 1340 združil France Ancient z grbom Plantagenetov, kot »grb pretenzije«. Potem ko so francoski kralji sprejeli France moderne, so tudi angleški kralji okoli leta 1411 v grb umestili polje s tremi lilijami. Angleški ter pozneje britanski vladarji so v kvadriranem grbu uporabljali tri lilije vse do leta 1801, ko je Jurij III. Britanski opustil svojo formalno zahtevo po francoskem prestolu.
France moderne France moderne je do francoske revolucije ostal francoski kraljevi standard ter na belem ozadju služil kot državna zastava, ki jo je ob revoluciji nadomestila trobojnica današnje Francije. Lilija se je na francosko zastavo vrnila leta 1814, vendar je bila ponovno odstranjena po revoluciji leta 1830 proti Karlu X. Francoskemu. V zelo nenavadnem obratu dogodkov po koncu drugega francoskega cesarstva, kjer je zastava očitno vplivala na potek zgodovine, je bil Henriku, grofu Chambordskemu ponujen prestol francoskega kralja, ki je bil ponudbo pripravljen sprejeti zgolj pod pogojem, da se Francija odpove trobojnici ter ponovno prevzame belo zastavo z lilijami. Njegov pogoj je bil zavrnjen in Francija je ponovno postala republika.
Medtem ko se je lilija skozi stoletja pojavljala na neštetih evropskih grbih in zastavah, je v zgodovinskem kontekstu še posebej povezana s francosko monarhijo in se še vedno pojavlja v grbu španskega kralja (iz francoske hiše Bourbon), velikega vojvode Luksemburga in članih rodbine Bourbon. Ostaja trajen simbol Francije, ki se pojavlja na francoskih poštnih znamkah, čeprav ga nobena francoska republika ni nikoli uradno sprejela. Po mnenju francoskega zgodovinarja Georgesa Dubyja trije cvetni listi predstavljajo tri srednjeveške družbene stanove: meščane, plemstvo in duhovščino.Georges Duby, France in the Middle Ages 987–1460: From Hugh Capet to Joan of Arc
Današnja uporaba