Glas upokojencev Pavla Ruparja (okrajšano Glas upokojencev) je slovenska zunajparlamentarna politična stranka, ustanovljena 20. januarja 2024. Predsednik je Pavel Rupar. Stranka je bila ustvarjena leto po tem, ko so nekateri posamezniki predstavili in ustanovili istoimensko iniciativo Glas upokojencev Slovenije ter Inštitut 1. oktober, ki opozarjata na prenizke pokojnine mnogih slovenskih upokojencev.
Iniciativa in kasneje stranka od februarja 2023 redno organizira in poziva na vseslovenske proteste upokojencev.
Zgodovina Ozadje in začetki iniciative Iniciativo Glas upokojencev je ustanovil Pavel Rupar, nekdanji poslanec SDS in nekdanji župan Tržiča.
Zaradi po njihovem mnenju vedno hujšega življenja slovenskih upokojencev zaradi draginje in slabega dostopa do zdravstva so v sredini januarja 2023 prvič nagovorili javnost in predstavili svoje namere. Predstavili so prvi veliki shod, ki se je odvil 1. februarja 2023. Aprila istega leta je Rupar potrdil, da v Društvu 1. oktober razmišljajo o ustanovitvi stranke upokojencev. Društvo je sicer začelo zbirati podpise za svoj predlog zakona, ki bi zvišal pokojnine.
12. junija sta Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober v zakonodajni postopek vložila predlog zakona za izredno zvišanje pokojnin. V predlogu je zapisano, da bi pokojnine, ki ne presegajo 1000 evrov, zvišali za 20 odstotkov, do 1500 evrov bi bile višje za 10 odstotkov, tiste nad 1500 evrov pa za 5 odstotkov. Skupno so zbrali 10.278 podpisov.
Konec junija 2023 je skupina približno 60 upokojencev, ki jih je vodil Rupar, obiskala Bruselj. Tam so na manjšem shodu z nagovorom Ruparja med drugim opozorili na »nepravično obravnavo slovenske oblasti do določenih civilnih združenj« ter na »diskreditacijo protestnih shodov v Sloveniji«. Sprejela sta jih evroposlanca Milan Zver in Romana Tomc.
Rupar je na tiskovni konferenci konec septembra 2023 potrdil, da je nova stranka Glas upokojencev v procesu nastajanja. Jeseni so tako ustanavljali občinske odbore po vsej Sloveniji.
Ustanovitev politične stranke Novembra 2023 je Rupar razkril, da bo ustanovni kongres nove stranke Glas upokojencev potekal v Ljubljani, dne 20. januarja 2024. Na spletu so objavili statut in program stranke.
Za ustanovitev so zbrali preko 400 overjenih obrazcev podpore. Na ustanovnem kongresu so potrdili program in statut ter izvolili organe stranke. Kulturni program kongresa je povezoval dramski igralec Pavle Ravnohrib. Pavel Rupar je v govoru na kongresu napovedal udeležbo na volitvah v Evropski parlament 2024 ter na naslednjih državnozborskih volitvah. Stranka se sicer evropskih volitev kasneje ni udeležila s svojo listo, ampak je podprla kandidatko SDS Zalo Tomašič.
Kasnejše dogajanje Jeseni 2024 so se v stranki pojavili notranji konflikti, ko je predsednik Rupar od podpredsednika Igorja Černoge zahteval pojasnila o sumih kraje strankarskega denarja. Rupar je trditve zavrnil in domnevno v nasprotju s statutom izključil Černogo ter člana nadzornega odbora Suada Muslimoviča.
Kot politična stranka so sodelovali v kampanji pred dvema zakonodajnima referendumoma v letu 2025, in sicer kot nasprotniki zakona na referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke ter znova kot nasprotniki zakona na referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
23. oktobra 2025 je Rupar napovedal preimenovanje stranke, ime so dopolnili z imenom predsednika stranke v Glas upokojencev Pavla Ruparja.
Državnozborske volitve Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto Vlada 2026 4.193 0,36 14.–
Volitve v Državni zbor RS 2026
Oktobra 2025, po začetku pogovorov o sodelovanju desnosredinskih strank Nova Slovenija in SLS, je bila s strani predstavnikov obeh strank poudarjena nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, z namenom preprečitve »drobljenja glasov desne sredine« in poti do »razvojne koalicije«. Predsednica SLS Tina Bregant, sicer večkratna govornica na shodih upokojencev, je v intervjuju kot potencialnega partnerja v takšnem zavezništvu omenila tudi stranko Glas upokojencev. Rupar je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo, ob tem pa zapisal, da »jim nihče ne prinaša dodane vrednosti« ter da »v politiki ena plus ena največkrat pomeni 0,5.« Po lastnih navedbah Ruparja naj bi se v stranki želeli povezovati, a naj bi bili vedno zavrnjeni; med drugim s strani Zelenih Slovenije, ki so se kasneje odločili za sodelovanje s Stranko generacij, pa tudi s strani SDS, s katero naj bi sodelovanje iniciiral Rupar sam. Pogovori so potekali tudi s stranko Suvereni, a prav tako neuspešno. 20. in 21. decembra 2025 je nato 80 članov stranke po besedah Ruparja podpisalo soglasje za kandidaturo na samostojni listi stranke.
V podkastu Ura resnice z naslovom Je politična desnica res tako konsolidirana? dne 21. novembra 2025 je politični komentator Peter Gregorčič, v luči takrat podpisanega sporazuma strank NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča, Ruparjev načrt samostojne kandidature označil kot »željo po zvišanju lastne pokojnine« s prestopom 1-odstotnega praga za financiranje iz državnega proračuna, preko česa bi se nato sam »finančno pasel.« Rupar se je na te izjave odzval z besedami, da se je »osebno odpovedal vsemu iz naslova boja za upokojence in revne«, od Gregorčiča pa zahteval javno opravičilo.
25. januarja 2026 je Rupar v kritičnem zapisu na omrežju Facebook obsodil »ubijanje lastnih isto mislečih bratov« ter izrazil željo in pozval Borisa Tomašiča k povabilu v eno od oddaj na Nova24TV, njegovo gostovanje na tem programu naj bi bilo po njegovih besedah namerno izbrisano. O tako imenovanem »ugašanju projekta satelita SDS« so dva dni kasneje poročali tudi na portalu Necenzurirano, kjer so citirali tudi izbrisano izjavo Ruparja: »Veliki šef je rekel enostavno: zaprimo Glas upokojencev.«
Kandidatno listo je stranka predstavila 27. februarja na Prešernovem trgu v Ljubljani. Napovedali so zavzemanje za usklajevanje pokojnin z inflacijo ter ukinitev obveznih prispevkov za dolgotrajno oskrbo in RTV Slovenija. Med skupaj 82 kandidati so bili na listi tudi pevka Jožica Svete (Radovljica II), vedeževalec Danijel Šmid - Danny (Bežigrad I) in pevec skupine Pop Design Anton Košmrlj (Ribnica). Predsednik Pavel Rupar je kandidiral v okraju Kranj III, podpredsednik Andrej Peterle v Trebnjem, član izvršilnega odbora Rajko Perčič pa v Kranj I.
Stranka je po do sedaj znanih podatkih državne volilne komisije na volitvah prejela 4119 glasov oziroma 0,35 odstotka vseh glasov. Po razglasitvi rezultatov je Pavel Rupar sporočil, da ni več predsednik stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja in da stranka ne obstaja več. »Nič ni bilo vredno!« je na svojem profilu na Facebooku zapisal Rupar.
Protestni shodi
Iniciativa Glas upokojencev je v letu 2023 organizirala devet večjih shodov z več tisoč glavo udeležbo. Ob preoblikovanju v politično stranko so s shodi nadaljevali tudi v letih 2024 in 2025. Protestniki se zbirajo na Trgu republike ter pred stavbo RTV Slovenija.
2023 V sredo, 1. februarja odvil prvi shod z udeležbo več tisoč ljudi. Zveza društev upokojencev se je medtem od zborovanja distancirala, zahteve iniciative pa so označili za naivne in populistične. Svoje aktivnosti so nadaljevali in organizirali drugi veliki shod upokojencev, v sredo, 1. marca. Po besedah organizatorjev se je na Trgu republike zbralo več kot 25 tisoč ljudi, ki so zahtevali takojšen dvig pokojnin. Po uspešno izvedenih dveh protestnih shodih je bil registriran Inštitut 1. oktober, ki je poimenovan po Svetovnem dnevu starejših. Tretji shod po vrsti se je odvil v petek, 31. marca. Ta se je razširil na vseslovenski protivladni protest, na katerem so premierja Roberta Goloba pozvali k čimprejšnjemu odstopu. Po Ruparjevih ocenah je bilo zbranih več kot 40 tisoč ljudi, tokrat so se ti odpravili tudi na ulice ter delno blokirali promet na nekaterih ljubljanskih cestah. Četrti shod je potekal v sredo, 3. maja. Upokojenci so se ustavili pred predsedniško palačo in zapeli podoknico predsednici države Nataši Pirc Musar; pot so nadaljevali pred sedež Vlade in zapeli podoknico še premierju Robertu Golobu. Zadnji shod pred poletjem se je odvil v sredo, 31. maja, bil pa že peti po vrsti. Tokrat se je del protestnikov zbral pred stavbo RTV Slovenija. Po poročanju tega medija naj bi bili nekateri udeleženci protesta do zaposlenih nasilni in žaljivi.
Sedmi shod se je odvil v sredo, 6. septembra 2023. Tokrat je zbrane med drugim nagovorila tudi Tina Bregant, nekdanja sekretarka na Ministrstvu za zdravje, sicer kandidatka za poslanko in kasneje ljubljansko županjo pri SLS. Na shodu so zbirali sredstva za nakup pralnih strojev za prizadete v avgustovskih poplavah. Osmi shod je potekal v sredo, 18. oktobra 2023. Tokrat je potekal drugače, protestniki so se sprehodili tudi mimo sedeža vlade in se nekaj časa zadržali tam z vzkliki in pozivi premierju Golobu k odstopu. Nato so se vrnili na Trg republike in tam med drugim glasovali o ustanovitvi upokojenske stranke. Večina je z dvigom rok novo stranko podprla. Deveti shod je potekal 1. decembra 2023. Najprej so zbrani odšli na pohod po ulicah in se ustavili tudi pred sedežem vlade, kjer so z vzkliki in transparenti zahtevali njen odhod. Nato so se vrnili na Trg republike, kjer je bila osrednja govornica znova zdravnica Tina Bregant.
2024 Deseti shod se je odvil 16. februarja 2024. Na Trgu republike je Rupar opozoril na predlog zakona o izrednem zvišanju pokojnin, ki ga je v DZ s podpisi volivcev vložila civilna iniciativa Glas upokojencev. Enajsti shod je nato potekal 25. aprila, na njem pa so napovedali, da stranka Glas upokojencev na evropskih volitvah 2024 podpira Zalo Tomašič z liste SDS. Organizatorji so zbrane pozvali, naj se v čim večjem številu udeležijo junijskih evropskih volitev in k temu spodbudijo tudi svoje otroke. Na dvanajstem shodu dne 31. maja 2024 so vnovič izrekli podporo Zali Tomašič, ki je imela zopet nagovor, prav tako so pozvali udeležence protesta, naj na posvetovalnem referendumu o prostovoljnem končanju življenja glasujejo proti.
Trinajsti shod je potekal na mednarodni dan starejših, 1. oktobra 2024. Začel se je pred stavbo RTV Slovenija in se po sprehodu čez ulice nadaljeval na Trgu republike, kjer sta imela poleg Ruparja nagovor voditelj in politični analitik Aljuš Pertinač ter zdravnik Federico Potočnik. Rupar je bil v govoru kritičen do slovenskega zdravstvenega sistema in vlado obtožil, da ima do zdravnikov zaničevalen odnos. 13. novembra se je petnajsti shod odvil na Trgu svobode v Mariboru, prvič je potekal izven Ljubljane. Poleg pozivov k predčasnim volitvam se je Rupar ozrl na predsedniške volitve v ZDA, v luči gospodarske krize je pozval ljudi k premisleku in ob tem pohvalil Melanio Trump. V letu 2024 so se protestniki zbrali še na šestnajstem shodu, ki je potekal 20. decembra. Premierja Goloba so znova pozvali k odstopu ter poudarili zahtevo za dvig pokojnin in zimski dodatek za upokojence.
2025 Sedemnajsti protestni shod je potekal 19. februarja 2025. Na tokratnem shodu so spregovorili tudi predstavniki drugih strank, ki jih je pobudnik Rupar povabil k sodelovanju. Nagovora sta imela poleg slednjega Zdravko Luketič, predsednik Zveze seniorjev NSi, ter Zmago Jelinčič, predsednik stranke SNS. Osrednji govor je imel predsednik SDS Janez Janša, ki je večkrat poudaril, da je »ukradeno državo potrebno pridobiti nazaj« in ob tem izpostavil potrebo po »veliki zmagi na prihodnjih volitvah.« Janšev govor je sprožil ostre odzive predstavnikov koalicijskih strank, poslanec Svobode Lenart Žavbi je Ruparja označil za satelit SDS ter dejal, da »je pravi organizator protestov upokojencev očitno Janša.«