Ivan Malala (grško Ἰωάννης Μαλάλας, Iōánnēs Malálas) je bil bizantinski letopisec iz Antiohije, zdaj Antakya, Turčija, * okoli 491, Antiohija, † 578.
Življenje Malala je bil sirskega porekla, govorec sirščine, ki je kasneje pisal v grščini.
Ime Malalas verjetno izhaja iz aramejske besede (ܡܰܠܳܠܰܐ, malolo), ki pomeni "govornik". Zanj ga je prvi uporabil Janez Damaščan. Alternativna oblika imena Malela je poznejša in se prvič pojavi pri Konstantinu VII.Thurn. Ioannis Malalae Chronographia, str. 1.
Malala se je šolal v Antiohiji. Verjetno je bil pravnik in se je med vladanjem Justinijana I., morda po perzijskem opustošenju Antiohije leta 540, preselil v Konstantinopel.Geoffrey Horrocks. Greek: A History of the Language and its Speakers. Longman Linguistics Library, 1997: ), str. 180. Vse, kar je znanega o njegovih potovanjih, so njegovi zapisi o obiskih Soluna in Paneasa.
Kronografija right|250px Napisal je Kronografijo (grško Χρονογραφία) v 18 knjigah, katere začetek in konec sta izgubljena. Ohranjeni del Kronografije se začne z mitično zgodovino Egipta in konča z bizantinsko ekspedicijo v rimsko Afriko pod vodstvom tribuna Marcijana, Justinijanovega nečaka, leta 563. Malalov urednik Thurn je prepričan, da se je Kronografija končala z Justinijanovo smrtjo.Thurn. Ioannis Malalae Chronographia, str. 2. Avtor je osredotočen predvsem na Antiohijo in v kasnejših knjigah na Konstantinopel. Razen zgodovine Justinijana in njegovih neposrednih predhodnikov ima Kronografija majhno zgodovinsko vrednost. Avtor, naslanjajoč se na Evzebija Cezarejskega, Evstahija Epifanijskega in druge neznane avtorje, je samozavestno nizal mite, svetopisemske zgodbe in resnično zgodovino.Warren Treadgold.A History of Byzantine State and Society. Stanford University Press, 1997: ), str. 267. Osemnajsta knjiga, ki obravnava Justinijanovo vladavino, je dobro seznanjena in obarvana z uradno propagando. Pisec je pristaš Cerkve in države in zagovornik monarhičnih načel.
Delo je pomembno kot prvi ohranjeni primer kronike, ki ni bila napisana za učence, temveč za pouk menihov in navadnega ljudstva. Jezik kaže na kompromis z govorjenim jezikom tistega časa, čeprav še vedno uporablja tehnično terminologijo in birokratske klišeje. V obdobju prehoda iz latinske v grško vladno terminologijo še vedno uporablja latinske izposojenke poleg njihovih grških nadomestkov. Slog je preprost in odraža željo po neposrednem sporočanju informacij v pisanem jeziku, ki se je razvil pod vplivom govorjene grščine.Horrocks. Greek, str. 179-181.
Njegovo delo je doseglo veliko priljubljenost in so ga različni pisci uporabljali vse do 9. stoletja. Prevedeno je bilo v staro bolgarščino, verjetno v 10. stoletju, njegovi deli pa so bili uporabljeni za staro rusko Primarno kroniko.Oleg Tvorogov. Хроника Иоанна Малалы .
Kronografija v skrajšani obliki je ohranjena v samo enem primerku, ki je zdaj v Oxfordu. Obstaja tudi več fragmentov in srednjeveški prevod v gruzijščino.Malalas, John. Oxford Dictionary of Byzantium. str. 1275
Sklici
Kategorija:Rojeni leta 491 Kategorija:Umrli leta 578 Kategorija:Bizantinski zgodovinarji