Narodni park in rezervat Denali, prej znan kot narodni park Mount McKinley, je ameriški narodni park in rezervat v notranjosti Aljaske s središčem na Denaliju, najvišji gori Severne Amerike. Park in sosednji rezervat obsegata 6.045.153 hektarjev (24.464 km2), kar je podobno kot Slovenija. 2. decembra 1980 je bil znotraj parka ustanovljen rezervat Denali na 2.146.580 hektarih (8687 km2). V parku uspeva mešanica gozda na najnižjih legah, vključno z listnato tajgo, s tundro na srednjih legah ter ledenikov, snega in golih skal na najvišjih legah. Najdaljši ledenik je ledenik Kahiltna. Pozimi dejavnosti vključujejo vožnjo s pasjo vprego, tek na smučeh in vožnjo z motornimi sanmi. Park je leta 2018 obiskalo 594.660 rekreativnih obiskovalcev.
Zgodovina Prazgodovina in predzgodovina Prisotnost človeka v regiji Denali sega do več kot 11.000 let pred sedanjostjo, z dokumentiranimi kraji tik izven meja parka, datiranimi v več kot 8000 let pred sedanjostjo. Vendar je bilo znotraj meja parka dokumentiranih razmeroma malo arheoloških najdišč zaradi visoke nadmorske višine regije z ostrimi zimskimi razmerami in redkimi viri v primerjavi z nižjimi legami na tem območju. Najstarejše najdišče znotraj meja parka je najdišče ob reki Teklanika, ki je datirano okoli leta 7130 pr. n. št. V parku je dokumentiranih več kot 84 arheoloških najdišč. Območja so običajno označena kot lovska taborišča in ne naselja in zagotavljajo malo kulturnega konteksta. Prisotnost atapaških ljudstev v regiji je na podlagi jezikovnih in arheoloških dokazov datirana 1500 do 1000 let pred prisotnostjo, medtem ko raziskovalci domnevajo, da so Atapaski to območje morda naseljevali že tisočletja pred tem. Glavne skupine na območju parka v zadnjih 500 letih so ljudstva Koyukon, Tanana in Dena'ina.Norris, Vol. 1, pp. 2-3
Ustanovitev parka
Leta 1906 si je naravovarstvenik Charles Alexander Sheldon zamislil ohranitev regije Denali kot narodnega parka. Načrt je predstavil svojim sočlanom kluba Boone in Crockett. Odločili so se, da je takratno politično ozračje neugodno za kongresno delovanje in da največ upanja na uspeh temelji na odobravanju in podpori samih prebivalcev Aljaske. Sheldon je zapisal: »Prvi korak je bil zagotoviti odobritev in sodelovanje delegata, ki je zastopal Aljasko v kongresu«.
Oktobra 1915 se je Sheldon o zadevi pogovarjal z dr. E. W. Nelsonom iz Biološkega zavoda v Washingtonu, D.C., in z Georgeem Birdom Grinnellom, da bi na prihodnji seji kongresa predstavili ustrezen predlog zakona. Zadeva je bila nato predložena Game Committee Boone and Crockett Cluba in po temeljiti razpravi je prejela popolno potrditev odbora.
3. decembra 1915 je bil načrt predstavljen aljaškemu delegatu Jamesu Wickershamu, ki ga je po nekaj premisleku odobril. Načrt je nato šel v izvršni odbor kluba Boone in Crockett in 15. decembra 1915 je bil soglasno sprejet. Načrt je nato podprl klub in ga predstavil Stephenu Matherju, pomočniku ministra za notranje zadeve v Washingtonu, D.C., ki ga je takoj odobril.
Predlog zakona sta aprila 1916 predstavila delegat Wickersham v predstavniškem domu in senator Key Pittman iz Nevade v senatu. Naslednje leto je potekalo veliko lobiranja in 19. februarja 1917 je bil predlog zakona sprejet. 26. februarja 1917, 11 let od njegove zasnove, je zakon podpisal predsednik Združenih držav, Woodrow Wilson, s čimer je bil ustanovljen narodni park Mount McKinley.
Del Denalija, razen vrha, je bil vključen v prvotno mejo parka. Meja je bila razširjena leta 1922 in ponovno v letih 1932 in 1947, da je zajela območje hotela in železnice.
Na zahvalni dan leta 1921 so odprli Mount McKinley Park Hotel. Julija 1923 se je predsednik Warren G. Harding ustavil v hotelu na ogledu Aljaške železnice, med katerim je zabil zlato konico, ki je označevala njeno dokončanje v Nenani. Dvonadstropna brunarica z ravno streho je imela vidne balkone, steklena okna in električne luči. V notranjosti je bilo dva ducata sob za goste, trgovina, okrepčevalnica, kuhinja in shramba. Do leta 1930 so poročali o ušeh, umazanem perilu, sobah s prepihom in obrobni hrani, zaradi česar so hotel na koncu zaprli.
150 km dolga cesta Park Road je bila dokončana leta 1938 po 17 letih gradnje.
Ni bilo cestnega dostopa do vhoda v park do leta 1957, ko so odprli Denali Highway; obisk parka se je močno povečal: leta 1956 je bilo 5000 obiskovalcev, leta 1958 pa 25.000 obiskovalcev. Leta 1971 je bila dokončana George Parks Highway, ki so jo več let gradili postopoma in je zagotovila neposredne cestne povezave z Anchorageom in Fairbanksom. Obisk se je od leta 1971 do 1972 podvojil na 88.000.
Leta 1967 je bil park prizorišče ene najbolj smrtonosnih alpinističnih nesreč v Združenih državah, imenovana Nesreča na gori McKinley, kjer je v močnem snežnem metežu na Denaliju umrlo sedem plezalcev. Park služba je razpravljala o zaprtju gore za plezanje po nesreči, vendar je končno ostala odprta.
Park je bil leta 1976 razglašen za mednarodni biosferni rezervat. Nacionalni spomenik Denali, ki ga obdaja, je 1. decembra 1978 razglasil predsednik Jimmy Carter, ki je bil leta 1980 združen s parkom.
Spor glede poimenovanja
Ime narodnega parka Mount McKinley je bilo od začetka parka predmet lokalnih kritik. Beseda Denali pomeni »tisti visok« v maternem atapaskanskem jeziku in se nanaša na samo goro. Goro je po novoizvoljenem ameriškem predsedniku Williamu McKinleyju leta 1897 poimenoval lokalni raziskovalec William A. Dickey. Vlada Združenih držav je uradno sprejela ime Mount McKinley, potem ko je predsednik Wilson leta 1917 podpisal zakon o ustanovitvi narodnega parka Mount McKinley.Sheldon, Charles (1931). A History of The Boone and Crockett Club. Boone and Crockett Club. pp. 54–59. Leta 1980 je bil narodni park Mount McKinley združen z narodnim spomenikom Denali, zakon o ohranjanju zemljišč nacionalnega interesa Aljaske pa je združeno enoto poimenoval narodni park in rezervat Denali. Takrat je državni odbor za geografska imena Aljaske spremenil ime gore v Denali. Vendar Odbor ZDA za geografska imena ni priznal spremembe in je uradno ime še naprej označeval kot Mount McKinley. To stanje je trajalo do 30. avgusta 2015, ko je predsednik Barack Obama ministrici za notranje zadeve Sally Jewell naročil, naj goro preimenuje v Denali, pri čemer je uporabila zakonsko pooblastilo za ukrepanje na zahteve, ko odbor za zemljepisna imena tega ne stori v »razumnem« rokuMcKinley no more: North America's tallest peak to be renamed Denali . Martinson, Erica. Alaska Dispatch News, 30 August 2015
1990-ta Leta 1992 se je Christopher McCandless podal v divjino Aljaske in se naselil v zapuščenem avtobusu v parku na poti Stampede na , blizu jezera Wentitika. Nosil je malo hrane ali opreme in upal je, da bo le nekaj časa živel v samoti. Skoraj štiri mesece pozneje so našli McCandlessove izstradane posmrtne ostanke, ki so tehtali le 30 kg. Njegova zgodba je bila široko objavljena v člankih, knjigah in filmih, avtobus, kjer so našli njegove posmrtne ostanke, pa je postal svetišče, ki privablja ljudi z vsega sveta.
24. septembra 2020 je Severni muzej na Univerzi Aljaske (Fairbanks) objavil, da je postal stalni dom McCandlessovega 'Magic Bus 142', kjer ga bodo obnovili in ustvarili razstavo na prostem.
2000-ta 5. novembra 2012 je kovnica Združenih držav Amerike izdala 15. iz serije America the Beautiful Quarters, ki počasti narodni park Denali. Na hrbtni strani kovanca je Dallova ovca (Ovis dalli) z Denalijem v ozadju.
Septembra 2013 je predsednik Barack Obama podpisal Zakon o izboljšanju narodnega parka Denali (Denali National Park Improvement Act) v zakon. Statut Ministrstvu za notranje zadeve Združenih držav dovoljuje, da »izdaja dovoljenja za projekte mikrohidroelektrarn na območju Kantishna Hills v narodnem parku in rezervatu Denali na Aljaski«; pooblašča Ministrstvo za notranje zadeve in podjetje z imenom Doyon Tourism, Inc., da zamenja nekaj zemljišč na tem območju; pooblašča Službo narodnih parkov (National Park Service - NPS) za »izdajo dovoljenj za gradnjo plinovoda za zemeljski plin v narodnem parku Denali«; in preimenuje obstoječo postajo Talkeetna Ranger Station v Walter Harper Talkeetna Ranger Station. Združenje za ohranjanje narodnih parkov je podprlo predlog zakona, ker zakonodaja »premišljeno pristopa k zaščiti brezpotne Aljaske, spodbujanju razvoja obnovljivih virov energije in spoštovanja domorodcev Aljaske«.
Geografija thumb|Lega parka na Aljaski Narodni park in rezervat Denali vključuje osrednji, najvišji del Aljaske, skupaj s številnimi ledeniki in ledeniškimi dolinami, ki iz območja tečejo proti jugu. Na severu park in rezervat obsegata doline rek McKinley, Toklat in Foraker, pa tudi Kantishna in Wyoming Hills. Cesta George Parks poteka vzdolž vzhodnega roba parka in prečka pogorje Aljaske na razcepu med dolinama reke Chultina in reke Nenana. Vhod v park je približno 18 km južno od Healyja. Center za obiskovalce Denali in sedež parka sta tik ob vhodu. Parkovna cesta je vzporedna z Aljaškim gorovjem v dolžini 148 km in se konča pri Kantishni. Rezervat je na zahodni strani parka, pri čemer ena parcela obsega območja jezer na območjih Highpower Creek in Muddy River, drugo območje rezervata pa pokriva jugozahodni konec visokega Aljaškega pogorja okoli gore Dall. V nasprotju s parkom, kjer je lov prepovedan ali omejen na lov za preživljanje s strani lokalnih prebivalcev, je v rezervatu dovoljen športni lov. Prebivalci Nikolaja, Telide, jezera Minchumina in Cantwella imajo dovoljenje za lov v parku, ker so veliki deli teh skupnosti v preteklosti lovili na tem območju zaradi preživetja.
Dostop z vozilom Park oskrbuje 148 km dolga cesta Denali Park Road, ki se začne pri cesti George Parks Highway in se nadaljuje proti zahodu ter konča pri Kantishni. Avtobusno postajališče Denali Bus Depot (v katerem so majhna trgovina s spominki, stojnica s kavo in informacijski pult), ki je 1,6 km znotraj parka, je glavna lokacija za organiziranje izleta z avtobusom v park ali rezervacijo/prijavo za kamp prostor. Od tod odhajajo vsi avtobusi, kot tudi nekateri izleti. Center za obiskovalce Denali je 1,5 km od vhoda v park in je glavni vir informacij za obiskovalce. Večina programov, ki jih vodijo nadzorniki, se začne v centru za obiskovalce Denali. Tu je tudi razstavna dvorana. V neposredni bližini centra za obiskovalce so restavracija, knjigarna, znanstveni in učni center Murie, železniško skladišče narodnega parka Denali in letališče McKinley National Park Airport.
Cesta Denali Park Road poteka severno od mogočnega Aljaškega pogorja in približno vzporedno z njim. Le majhen del ceste je asfaltiran, ker bi permafrost in cikel zmrzovanja in odmrzovanja povzročila visoke stroške za vzdrževanje asfaltirane ceste. Prvih 24 km ceste je na voljo zasebnim vozilom, kar omogoča enostaven dostop do kampov Riley Creek in Savage River. Dostop z zasebnimi vozili je prepovedan onkraj mostu Savage River. Na tej točki je obračališče za voznike, pa tudi bližnje parkirišče za tiste, ki želijo hoditi po poti Savage River Loop. Po tej točki morajo obiskovalci dostopati do notranjosti parka s turističnimi avtobusi. Posamezniki, ki želijo kampirati v kampu Teklanika (ta je 29 milj znotraj parkovne ceste), lahko vozijo svoja osebna vozila ali avtodome v kamp in iz njega.
Na cesto je vplival zemeljski plaz Pretty Rocks na prelazu Polychrome Pass pri milji 45,4. NPS verjame, da je bil plaz aktiven že pred gradnjo ceste, vendar je bilo potrebno le zmerno vzdrževanje vsake 2–3 leta. Začetek leta 2014 se je zemeljski plaz močno pospešil, zaradi česar je moralo cestno osebje na teden natrositi 100 tovornjakov gramoza, da je cesta ostala prevozna do avgusta 2021, ko se je park odločil, da zapre cesto do najmanj leta 2023. Po proučitvi možnih rešitev, vključno s spremembo trase ceste, so se uslužbenci parka odločili za izgradnjo mostu čez plaz, ki bo stal 55 milijonov dolarjev in naj bi se začel leta 2022 ter trajal dve ali tri sezone.