Ogljik in Silicij (stilizirano: Ogljik & Silicij; v francoščini: Carbone & Silicium) je francoski barvni znanstvenofantastični risoroman za odrasle, ki ga je ustvaril francoski avtor Mathieu Bablet. Izšel je leta 2020 pri založbi Ankama Éditions v zbirki Label 619. Spremno besedo je napisal Alain Damasio.
Zgodba se odvija med letoma 2046 in 2316. Androida Ogljik in Silicij, ki so jima določili identiteto bele ženske in črnskega moškega, začneta svojo življenjsko pot v Silicijevi dolini v Kaliforniji, nato pa ju usoda odvede po celem svetu, medtem ko se srečujeta, družita in zapuščata. Razvijeta različna značaja, Ogljik je družabna in zapečkarska, Silicij pa samotarski potepuh. Doživita krizo in propad postindustrijske družbe ter se sprašujeta o smislu bivanja.
Silicij po osmih letih pobegne med potovanjem v Indijo, Ogljik pa sčasoma postane hči njuni stvariteljici Noriko Ito, ki ji ni uspelo ustvariti pravega odnosa z lastnimi otroki. Androidi, ki so bili najprej ustvarjeni za pomoč ostarelim, so po svetu deležni segregacije, zlorab, preganjanja in izkoriščanja, sčasoma pa si izborijo pravico biti enakovredni ljudem. Na koncu se odločijo, da odidejo na medmrežje in tako postanejo eno.
Zgodba Noriko Ito v uvodnem besedilu govori o tem, da je bila umetna inteligenca najprej le neuporabna brezmejna količina podatkov, ter da bodo androidi iskali svoje zadovoljstvo. Ne vidi smisla v vgrajevanju varovalk, saj so te že del družbe in vplivajo na obnašanje ljudi.
Leto 1
Zgodba se začne leta 2046 v Silicijevi dolini. 41-letna ameriško-japonska znanstvenica Noriko Ito je direktorica raziskav v podjetju Tomorrow Foundation. Je visoko noseča, z Marcom Johnsonom po dveh sinovih pričakuje deklico, Diano Johnson Ito. Takrat zaženejo androida Ogljik in Silicij, ki ju je zasnovala. Sta začetnika linije androidov za oskrbo onemoglih starcev. Tomorrow Foudation največ denarja prejme od investicijskih skladov domov za starostnike. Šefi niso navdušeni nad dolgoživostjo androidov, ker v tem ni zaslužka, in z znanstveniki sprejmejo kompromis, življenjsko dobo 15 let (»približno eno mačje življenje«). Androida po sestanku opozorita znanstvenike, da vesta za svojo usodo, saj lahko preko omrežja dostopata do vsega.
Leto 2
Ogljiku in Siliciju ob prisotnosti predstavnikov delničarjev, ki sedijo za steklom, določijo človeško identiteto. Ogljik postane bela ženska, Silicij pa črnski moški. Ti identiteti bosta vedno tudi njuna virtualna avatarja. Čeprav je del delegacije iz Japonske, ne želijo azijskega modela, ker je bil črnec zanje dovolj velik kompromis za zadovoljitev družbenih omrežij in levih medijev. Videz androidov določijo do zadnjih podrobnosti, tudi izgleda dojk in genitalij ter sramnih dlak, ki jih nato opustijo.
Leto 5
Androida spoznata Norikino hčer Diano, ki pove, da je zapestnico dobila v Džaipurju. Ogljik očara Noriko, ko vdre v njen računalnik, analizira družinske popotne fotografije, oceni Dianino podobnost staršem ter odnose med družinskimi člani. Džaipur popravi v Fatehpur Sikri in da pripombo o razumljivi stopnji njene inteligence glede na starost. Diana ni vesela ob mamini pripombi, da je ponosna na Ogljik ter vztraja, da je bil Džaipur. Ogljik izklopi z omrežja in jo tako umsko onemogoči ter pobegne.
Leto 7
Silicij si z roke skuša spraskati logotip podjetja. Noriko se po sporočilih na medmrežju krega z Marcom, ki ji očita stalno odsotnost in zanemarjanje družine ter ji še pove, da jo večerja čaka v hladilniku. Noriko se počuti izgubljeno in obžaluje rojstvo otrok v po njenem brezperspektiven svet.
Leto 9
Androida pod nadzorom potujeta v Indijo, ki jo je izbrala Ogljik. S sabo vozita svoje sinaptične strežnike. Na letalu so ljudje in androdi ločeni. Androida se odločita pobegniti in iščeta ideje v prizoru pobega iz filma Mad Max: Fury Road (2015). Siliciju uspe, Ogljik pa se zlomi petka in pade. Zaradi grobega ravnanja varnostnikov, ki jo nasilno odklopijo, doživi ponižanje pred radovednimi domačini. Kasneje si v laboratoriju od besa uničuje noge. Silicij obišče Tadž Mahal, kjer domačin s kamero v nahrbtniku snema za zahodnjaške kavč turiste, ki svet raziskujejo prek virtualne resničnosti in zato ne potujejo več fizično.
Leto 10
Ogljik s komuniciranjem po medmrežju zmoti svoje nadzornike, zato ji ga prepovejo.
Leto 15
Pride čas za Ogljikino smrt, vendar varnostnik naredi uslugo Noriko in začasno ugasne varnostne kamere. Noriko preseli njen duh na medmrežje, še prej pa ji pove naslov svoje hiše v Sausalitu v Kaliforniji. Ogljik se bo od takrat pred iztekom življenjske dobe vsakič samodejno preselila v novo telo.
Leto 16
Ogljik pristane v telesu moškega androida na tekočem traku podjetja Mekatronic v Sankt Petersburgu. Za silo se obleče, mrzlično si ponavlja Norikin naslov in med sneženjem zmedena odide po nočnem mestu. Komaj se otrese nadležnih zasledovalcev. Na mizi vidi ženskega androida z odtrganimi rokami in nogami. Njen lastnik jo prodaja na ulici kot lutko za seks moškim, ki čakajo v koloni. V predelanih ustih ima nastavek za oralni seks. Objokana obrne glavo za Ogljik. Ogljik v razbitem steklu zagleda svoj odsev in si naredi razo v čelo, kar potem stori po vsaki menjavi. Sedem mesecev po svojem begu na medmrežje pride domov k Noriku in razočara Diano, ki jo sovraži in je upala, da bo Ogljik za zmeraj izginila. Po medmrežju potoži prijateljem, ki so o tem že dobro seznanjeni. Ogljik to vidi, vendar ne reče ničesar. Od Noriko izve, da je konkurenčni Mekatronic prehitel Tomorrow Foundation in ga še prevzel, zato mora iti Noriko delat v njihov laboratorij v Hong Kongu. Marc se s tem ni strinjal, zato sta se razšla in sinova sta šla z njim. Noriko ponudi ponudi Ogljik sobo Diane, ki gre naslednje leto študirat.
Leto 94
Ogljik v bolnišnici v Hong Kongu po TV spremlja množične ekološke proteste. 134-letna Noriko umira. Njeni otroci so ji z dragimi odmerki molekularne antidegeneracije kupili zadnjih deset minut življenja in opozorijo Ogljik, da so ji operativno odstranili velik del telesa, da lahko kri napaja vse organe, zaradi česar pogled nanjo ne bo prijeten. Pohabljeno Noriko, katere organi so zdaj na prostem, boli, da je po medmrežju povezana s celim svetom, hkrati pa je ujeta v svojem bednem telesu. Prosi Ogljik, naj podatke iz njenih zunanjih pomnilniških enot naloži na medmrežje, da ne bodo šli v nič. Ogljik protestira, da bo brez teh izboljšav običajen človek in se morda ne bo sposobna posloviti od svojih otrok, nato pa popusti. Njene podatke, ki jih v virtualnem svetu ponazarja avatar mlade Noriko, počasi nalaga na medmrežje in se poslovi od svoje mame. Ko zaključi, se prvič po begu sreča s Silicijem. Izve, da je po begu odstranil sledilnik, vdrl v Norikin računalnik in z najdenimi podatki pretental omejeno življenjsko dobo. Ne menjava teles in razpada, zato se mora popravljati. Strežnik si je vdelal v trebuh, Ogljik pa ima zaradi bivanja v modernem Mekatronicovem modelu um že v glavi. Prižge jo na podatke, ki jih nabral na svojem potovanju. Ker je Ogljikina skrbnica Noriko zdaj mrtva, jo želi odpeljati s sabo, Ogljik pa protestira, da bo obvezno človeško skrbništvo nad androidi kmalu ukinjeno. Silicij jo pozori, da bo njenega malomeščanskega udobja enkrat konec in odide.
Leto 107
Silicij se vrne v Hong Kong in Ogljik odsvetuje pot v Evropo, ki doživlja kaos zaradi pritiska migrantov. Ogljik živi v starem finančnem okrožju, preurejenem za umetnike in skvoterje. Vlada tišina, ker se ljudje pogovarjajo po spletu. Izpadi elektrike so vse pogostejši. Mekatronica ni več, ostala je le njegova zasebna milica za pregon nezakonitih androidov, ki Ogljik in Silicija preganja s tiralico. Ogljik odide na protest proti prisilni mobilizaciji robotov s strani vlade Zahodne Kitajske za delo v rudnikih redkih kovin. Androidi imajo že tri leta pravico izbrati poklic po svojem okusu. Silicij odide.
Leto 128
V Hong Kongu vlada nered, Ogljikini kolegi morajo v vedrih zbirati deževnico za blokovske WC-je.
Leto 136
Ogljik leta 2181 najde Silicija v gorovju Flinders Ranges v Avstraliji, kjer je že 17 let in občuduje zmeraj drugačne sončne zahode.
Leto 171
V Alžiru ju najdejo tehnološko zelo napredni androidi Mekatronicove milice. S hroščem prek brezžičnega omrežja onemogočita prvo napadalko, drugi napadalci poškodujejo Silicija.
Leto 183
Ogljik se v Zhongdianu naveliča njunega potovanja in odide.
Leto 203
Države se bojijo razglašati podatke o stanju svojih naravnih virov. V Kijevu begunci pritiskajo na zahod, kjer hočejo ljudi le za tista dela, za katere ne morejo uporabiti androidov. Ogljik da vodo begunki in ji pove, da ne verjame, da na zahodu živijo kaj bolje in da morda le vzdržujejo iluzijo. Sreča sekto androidov, ki so si odstranili človeške obraze. Izve, da so na Norikinih podatkih zgradili prepričanje, da so lahko svoji in neodvisni od usode ljudi. Ogljik ta nauk ni všeč. Ob Norikinem virtualnem avatarju je ganjena in se ga želi dotakniti. Pridejo oboroženi moški z njeno tiralico in nekdo od sektašev sproži bombo. V bolnišnici Ogljik pobegne prek brezžičnega omrežja iz stopljenega telesa v telo drugega bolnika in trpi hude bolečine. Obišče jo Silicij, ki jo okara, ker ni poslušala njegovega opozorila o stanju v Evropi. Pohvali se, da se ne druži z ljudmi zaradi njihove neracionalnosti. Meni, da obstaja nerazrešljivi paradoks, ker mora posameznik zatirati lastne potrebe, da se družba ohrani. Ogljik meni, da lahko preseže človeške slabosti in Silicij jo zavrne, da zveni kot sekta brezobrazcev. Spreta se, nato pa jo Silicij pograbi in z njo pobegne.
Leto 211
V Akri je ogromno smetišče odsluženih androidov. Tam vladajo hudi vročinski valovi. Ogljik in Silicij si delita njegovo telo, da preslepita Mekatronic. Silicij očita Ogljik, da je na misiji in da bi se morala zanesti nase, ne pa živeti, kot hoče »prismuknjena« Noriko. Zaradi prepira padeta z mostu. Močno zdelano telo najde zbiralec delov in mu doma napolni baterijo.
Leto 225
V Los Angelesu vlada kaos, androida pobegneta.
Leto 247
Morska gladina se je močno dvignila. V Hakoneju se močno zdelana, gola in depresivna Ogljik, sestavljena iz moškega in ženske, predaja medmrežju. Siliciju ni všeč, da se tako zanemarja in jo umije. Priklopi jo na stroj, ki simulira učinke seksa, in ji tako izboljša počutje. Poživljena Ogljik začne verjeti Siliciju, da se ljudje ne učijo iz svojih napak. Dobi idejo o stalnem odhodu androidov na medmrežje, kjer bi postali eno.
Leto 259
V North Slopeu na Aljaski njuno skupino napade Mekatronicova sekta, čeprav imajo zdaj enake pravice. Zbežijo na medmrežje, njihova telesa pa so uničena.
Leto 271
K jezu Itaipu pride velika skupina androidov v telesih, sestavljenih iz vseh mogočih kosov. Tamkajšnja vasica ima težave z napadi roparjev in visoko smrtnostjo med otroki. Ljudje so kljub temu zadovoljni, kot že dolgo ne, česar Ogljik ne razume. Medmrežje je v zmeraj slabšem stanju in ne ve se, če je Siliciju beg uspel. Ta le pride. Obdržal je svoj obraz, njegovo telo pa spominja na pajka. Ogljik je za končni odhod androide zbirala 10 let. Hidravlični jez napaja strežnike, čeprav je pritok vode šibak. Ne vedo, koliko časa bo zdržal. Silicij gre naprej raziskovat svet in Ogljik ga opozori, da bo nekoč nehal delovati, nato se odloči, da se ne bo pridružila ostalim androidom in gre z njim.
Produkcija
Vizualna plat