Na referendumu o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf, ki je potekal 5. novembra 1978, so avstrijski volivci odločali o predlogu zakona o miroljubni rabi jedrske energije v Avstriji, s posebnim poudarkom na pričetku obratovanja nedavno prej zgrajene jedrske elektrarne Zwentendorf.

Volivci so s tesno večino zavrnili zakon, nakar je avstrijski Državni zbor sprejel zakon o popolni prepovedi uporabe jedrske energije in že zgrajena elektrarna nikoli ni pričela obratovati, niti ni bila od takrat v Avstriji zgrajena nobena druga. Dogodek je spodbudil organiziranje zelene politike na zvezni ravni.

Ozadje thumb|left|Jedrska elektrarna Zwentendorf Gradnja jedrske elektrarne se je pričela leta 1972 v kraju Zwentendorf an der Donau zahodno od Dunaja kot projekt vlade Socialdemokratske stranke (SPÖ) pod vodstvom kanclerja Bruna Kreiskyja. Do leta 1975 je v državi nastalo široko protijedrsko gibanje in konec leta 1977 se je proti Zwentendorfu opredelila tudi Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), ki je sicer načeloma podpirala jedrsko energijo. V teh okoliščinah se je izvršni svet SPÖ odločil razpisati referendum o zagonu, ki so ga nasprotniki jedrske energije zahtevali že nekaj časa. 28. junija 1978 so v Državnem zboru z glasovi SPÖ (poslanci ÖVP in FPÖ so bili proti) zaobšli veto Zveznega sveta in podprli zakonodajno resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije, vsi pa so soglasno podprli razpis referenduma.Stenographisches Protokoll: 97. Sitzung des Nationalrates der Republik Österreich, XIV. Gesetzgebungsperiode; Mittwoch, 28. und Donnerstag, 29. Juni 1978; Dunaj; str. 9559 ff, 9561. Zvezni predsednik Rudolf Kirchschläger je 13. septembra 1978 izdal ukaz o razpisu referenduma, zvezna vlada pa je nato določila 5. november za datum izvedbe. thumb|left|Znak gibanja nasprotnikov jedrske energije V kampanji se je SPÖ s socialnimi partnerji zavzela za zagon elektrarne, protijedrske skupine pa so temu nasprotovale in poudarjale nevarnosti jedrske energije. Tudi ÖVP se je, kljub pozitivnemu stališču glede jedrske energije kot take, zavzemala za »ne« Zwentendorfu. Avstrijski svobodnjaki (FPÖ) so nastopili proti jedrski energiji. Kreisky je napovedal, da bo ob morebitni zavrnitvi odstopil s položaja kanclerja.

Rezultati Referendumsko vprašanje z možnim odgovorom »da« ali »ne« se je glasilo:

Na referendumu, ki sta se ga udeležili skoraj dve tretjini od približno pet milijonov takratnih volilnih upravičencev, je bil zakon s tesno večino 50,47 % zavrnjen.

Rezultati po zveznih drželah Zvezna deželaVolilnihupravičencevVeljavnihglasovGlasov zaGlasov za(%)Glasov protiGlasov proti(%) Gradiščanska 187.879 124.384 50.007 40,2 Koroška 355.219 217.911 100.070 45,9 Spodnja Avstrija 964.048 672.154 330.323 49,2 Zgornja Avstrija 809.904 537.965254.337 47,3 Salzburg 277.141 165.52371.576 43,2 Štajerska 793.746 452.423 213.572 47,2 Tirolska 355.164 156.16053.357 34,2 Predarlska 169.065 126.77919.731 15,6 Dunaj 1.171.613 730.187 325.379 44,6 Skupaj5.083.779 3.183.486 1.576.709 49,5 1.606.777 50,5

Posledice 15. decembra 1978 je skladno z rezultati referenduma Državni zbor soglasno izglasoval popolno prepoved uporabe jedrske energije v Avstriji, vključno z gradnjo novih jedrskih elektrarn in zagonom obstoječih.Stenographisches Protokoll: 116. Sitzung des Nationalrates der Republik Österreich, XIV. Gesetzgebungsperiode; Freitag, 15. und Samstag, 16. Dezember 1978; Dunaj; str. 11735 Za zagon Zwentendorfa se je kasneje, leta 1985, znova zavzel zvezni kancler Fred Sinowatz (SPÖ). Predlagal je, da bi v ta namen izvedli nov referendum o zakonu o prepovedi jedrske energije. Takratna koalicijska partnerica FPÖ zamisli ni podprla, zato je poskušal prepričati ÖVP. 21. marca je SPÖ dala na glasovanje predlog o zveznem ustavnem zakonu o novem referendumu, ki pa ni prejel zahtevane dvotretjinske večine.Stenographisches Protokoll: 85. Sitzung des Nationalrates der Republik Österreich, XVI. Gesetzgebungsperiode; Donnerstag, 21. März 1985; Dunaj; str. 7652 Po nesreči v jedrski elektrarni Černobil leta 1986 je nasprotovanje jedrski energiji preraslo v vsesplošni družbeni konsenz in Državni zbor je leta 1999 povzdignil prepoved v ustavni zakon.

Kancler Kreisky po zavrnitvi na referendumu ni odstopil; njegova SPÖ je na volitvah leta 1979 spet osvojila absolutno večino v Državnem zboru. Kancler je ostal do izgube absolutne večine na volitvah leta 1983. Že zgrajena elektrarna Zwentendorf je bila delno razstavljena. Objekt, zdaj odprt za turistične obiske, od takrat med drugim uporabljajo za varnostne treninge in kot filmsko kuliso.

Rezultat referenduma je dal zagon zeleni politiki v Avstriji in v naslednjih letih sta na zvezni ravni nastali dve politični stranki zelenih.

Sklici

Kategorija:1978 v politiki Kategorija:Energetika Avstrije Kategorija:Politika Avstrije Kategorija:Jedrska energija Zagon jedrske elektrarne Zwentendorf