thumb|300px|Zemljevid varovalnega pasu, vzpostavljenega z memorandumom o spremljanju Protokola iz Minska
Sporazumi iz Minska so niz mednarodnih sporazumov, ki so poskušali končati vojno v Donbasu, ki so jo vodile oborožene ruske separatistične skupine in oborožene sile Ukrajine, pri čemer je imela osrednjo vlogo redna vojska Ruske federacije.
Prvi sporazum, znan kot Protokol iz Minska, je leta 2014 pripravila tristranska kontaktna skupina za Ukrajino, ki so jo sestavljale Ukrajina, Rusija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), s posredovanjem voditeljev Francije in Nemčije v tako imenovanem normandijskem formatu. Po obsežnih pogovorih v Minsku v Belorusiji so sporazum 5. septembra 2014 podpisali predstavniki trilateralne kontaktne skupine in, brez priznanja njihovega statusa, takratni voditelji samooklicane Donecke ljudske republike (DLR) in Luganske ljudske republike (LLR). Ta sporazum je sledil številnim prejšnjim poskusom ustavitve spopadov v regiji in je bil namenjen takojšnji prekinitvi ognja.
Sporazumu ni uspelo ustaviti spopadov,Ukraine rebels vow to take back cities. Arhivirano 23. oktobra 2014 na Wayback Machine. Sky News Australia (23. oktober 2014). zato mu je sledil spremenjen in posodobljen sporazum Minsk II, ki je bil podpisan 12. februarja 2015. Ta sporazum je vseboval sveženj ukrepov, vključno s prekinitvijo ognja, umikom težkega orožja s frontne črte, osvoboditvijo vojnih ujetnikov, ustavno reformo v Ukrajini, ki bo dodelila samoupravo nekaterim območjem Donbasa, in obnovitvijo nadzora državne meje s strani ukrajinske vlade. Po podpisu sporazuma so se boji nekoliko omilili, vendar se niso nikoli povsem končali, določbe sporazuma pa niso bile nikoli v celoti implementirane. Sporazum Minsk II je predlagal nekdanji nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier kot mehanizem za podelitev posebnega statusa Donbasu in se zato imenuje tudi Steinmeierjeva formula.
Sredi naraščajočih napetosti med Rusijo in Ukrajino v začetku leta 2022 je Rusija 21. februarja 2022 uradno priznala DLR in LLR. Po tej odločitvi je 22. februarja 2022 ruski predsednik Vladimir Putin izjavil, da Sporazumi iz Minska »ne obstajajo več« in da je za njihov propad kriva Ukrajina in ne Rusija. Rusija je nato 24. februarja 2022 sprožila odkrito invazijo na Ukrajino.
Protokol iz Minska
Protokol iz Minska je sestavila Trilateralna kontaktna skupina za Ukrajino, ki so jo sestavljali predstavniki Ukrajine, Rusije in OVSE. Skupina je bila ustanovljena junija 2014 kot način za spodbujanje dialoga in reševanje sporov v vzhodni in južni Ukrajini. Sestanki skupine, skupaj z neformalnimi predstavniki samooklicane DLR in LLR, so potekali 31. julija, 26. avgusta, 1. septembra in 5. septembra 2014. Podrobnosti sporazuma, podpisanega 5. septembra 2014, so bile v veliki meri podobne ukrajinskemu »mirovnemu načrtu v petnajstih točkah« predsednika Petra Porošenka z dne 20. junija 2014.
Besedilo protokola Besedilo protokola vsebuje dvanajst točk:
Zagotoviti takojšnjo dvostransko prekinitev ognja. Zagotoviti spremljanje in preverjanje prekinitve ognja s strani OVSE. Decentralizacija oblasti, vključno s sprejetjem ukrajinskega zakona »O začasni ureditvi lokalne samouprave v določenih okrožjih Donecke in Luganske oblasti«. Zagotoviti stalen nadzor ukrajinsko-ruske meje in preverjanje s strani OVSE z vzpostavitvijo varnostnih območij v obmejnih regijah Ukrajine in Ruske federacije. Takojšnja izpustitev vseh talcev in nezakonito pridržanih oseb. Sprejetje zakona, ki preprečuje pregon in kaznovanje ljudi v zvezi z dogodki, ki so se zgodili na nekaterih območjih Donecke in Luganske oblasti. Nadaljevati vključujoč nacionalni dialog. Sprejeti ukrepe za izboljšanje humanitarnih razmer v Donbasu. Z ozemlja Ukrajine umakniti nezakonite oborožene skupine in vojaško opremo ter borce in tuje plačance. Sprejeti program gospodarskega okrevanja in obnove Donbasa. Zagotoviti osebno varnost udeležencev svetovanj.
Podpisniki Dokument so podpisali naslednji predstavniki:
švicarska diplomatka in predstavnica OVSE Heidi Tagliavini, nekdanji predsednik Ukrajine (julij 1994 do januar 2005) in predstavnik Ukrajine Leonid Kučma, ruski ambasador v Ukrajini in predstavnik Rusije Mihail Zurabov, vodji DLR in LLR Aleksander Zaharčenko in Igor Plotnitski.
Nadaljevanje protokola V dveh tednih po podpisu Protokola iz Minska je prišlo do pogostih kršitev prekinitve ognja obeh sprtih strani. Pogovori v Minsku so se nadaljevali. 19. septembra 2014 je bilo dogovorjeno Nadaljevanje Protokola iz Minska. Ta memorandum je pojasnil izvajanje Protokola. Med nekaterimi dogovorjenimi ukrepi za vzpostavitev miru so bili:
Prepoved preletov bojnih letal nad varnostnim območjem. Umik vseh tujih plačancev z območja konflikta. Prepoved ofenzivnih operacij. Umik težkega orožja 15 kilometrov za stično črto in vzpostavitev 30-kilometrskega varovalnega pasu. Ustanovitev posebne opazovalne komisije OVSE v Ukrajini za spremljanje izvajanja Protokola iz Minska.
Dosežki Po sprejetju drugega memoranduma 5. septembra, je 28. septembra DLR sprožila ofenzivo na letališče Doneck. Obe strani sta druga drugo še naprej obtoževali kršitve prekinitve ognja.Ukraine rebels vow to take back cities , Sky News Australia (23. oktober 2014) Konec oktobra je premier DLR in podpisnik protokola iz Minska Aleksander Zaharčenko dejal, da bodo njegove sile ponovno zavzele ozemlje, ki so ga izgubile proti ukrajinskim silam med ofenzivo julija 2014, in da bodo sile DLR za to pripravljene voditi »težke bitke«.Poroshenko vows Kyiv will recapture militants-controlled areas, Interfax-Ukraine (23. oktober 2014) Kasneje je Zaharčenko dejal, da so ga napačno citirali in da je želel povedati, da bodo ta območja zavzeta z »miroljubnimi sredstvi«.
Med kampanjo pred volitvami 2. novembra 2014, ki sta jih izvedli DLR in LLR v nasprotju s protokolom, je Zaharčenko dejal: »To so zgodovinski časi. Ustvarjamo novo državo! To je nor cilj.«Donetsk People’s Republic campaign reveals shambolic tendencies, Financial Times (23. oktober 2014) Predsedujoči OVSE Didier Burkhalter je potrdil, da so bile volitve »v nasprotju s črko in duhom Protokola iz Minska«, in dejal, da bodo »še bolj zapletle njegovo izvajanje«.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 5. decembra dejal, da so bile volitve DLR in LLR 2. novembra »natančno v obsegu, v katerem so se pogajali v Minsku«, in da naj bi ukrajinski parlament sprejel zakon o amnestiji za DLR in voditelje LPR po ukrajinskih parlamentarnih volitvah konec oktobra. Po besedah Lavrova bi lahko strožje spremljanje rusko-ukrajinske meje, kot je določeno v Protokolu iz Minska, potekalo šele po potrditvi zakona o amnestiji.Too early to discuss broader monitoring of Ukraine-Russia border - Lavrov, Interfax-Ukraine (5. december 2014) Opozoril je, da je bil ukrajinski predsedniški odlok o prepovedi pregona separatističnih borcev v Donbasu izdan 16. septembra, vendar je »zdaj že vložen predlog zakona za njegovo razveljavitev«.
Propad Do januarja 2015 je prekinitev ognja po Protokolu iz Minska popolnoma propadla. Po zmagi separatistov na mednarodnem letališču Doneck v nasprotju s protokolom je tiskovni predstavnik DLR Eduard Basurin dejal, da »memorandum iz Minska ne bo obravnavan v obliki, kot je bil sprejet«. Kasneje istega dne je vodja DPR Aleksander Zaharčenko dejal, da DLR »ne bo več poskušala doseči pogovorov o prekinitvi ognja« in da bodo njegove sile »napadale vse do meja regije Doneck«. Premirje je »skoraj izginilo«.
Ob vse večjem nasilju na območju spopadov je bil za 31. januar 2015 predviden nov krog pogovorov v Minsku. Člani Tristranske kontaktne skupine so odpotovali v Minsk na srečanje s predstavniki DLR in LLR. Podpisnici Protokola DLR in LLR se srečanja nista udeležili, predstavniki, ki so se ga udeležili, pa se niso mogli pogovarjati o izvajanju Protokola oziroma memoranduma. Ti predstavniki so zahtevali revizijo protokola in memoranduma. Sestanek je bil prekinjen brez rezultatov.
Minsk II, februar 2015 thumb|300px|Voditelji Belorusije, Rusije, Nemčije, Francije in Ukrajine na vrhu v Minsku 11.–12. februarja 2015
Več zaporednih poskusov rešitve vojne v Donbasu do začetka februarja 2015 niso dali rezultatov. Protokol iz Minska z dne 5. septembra 2014 je za več mesecev precej zmanjšal boje na konfliktnem območju, manjši spopadi pa so se nadaljevali. V začetku januarja 2015 so separatistične sile Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike začele novo ofenzivo na območja pod ukrajinskim nadzorom, kar je povzročilo popoln propad prekinitve ognja po Protokolu iz Minska.
Po hudih bojih so sile DLR 21. januarja zavzele simbolično pomembno mednarodno letališče Doneck, zadnji del mesta Doneck, ki je bil pod ukrajinskim nadzorom. Po tej zmagi so separatistične sile konec januarja nadaljevale ofenzivo na pomembno železniško in cestno križišče Debalcevo. Ti ponovni hudi spopadi so povzročili veliko zaskrbljenost mednarodne skupnosti. Francoski predsednik François Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta 7. februarja predstavila nov mirovni načrt.
Francosko-nemški načrt, pripravljen po pogovorih z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je bil ocenjen kot oživitev Protokola iz Minska. Predsednik Hollande je dejal, da je načrt »zadnja priložnost« za rešitev konflikta. Načrt je bil predstavljen kot odgovor na ameriške predloge o pošiljanju orožja ukrajinski vladi, za kar je kanclerka Merkel dejala, da bo povzročilo »samo poslabšanje krize«.
Vrh o izvajanju francosko-nemškega diplomatskega načrta je bil predviden za 11. februar v Palači neodvisnosti v Minsku. Udeležili so se ga ruski predsednik Vladimir Putin, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik François Hollande, vodja DPR Aleksander Zaharčenko in vodja LPR Igor Plotnicki. Pogajanja so trajala šestnajst ur in so bila po besedah nemškega zunanjega ministra »zelo težka«.
Po pogovorih je bilo 12. februarja 2015 objavljeno, da sta se sprti strani dogovorili o novem paketu mirovnih ukrepov z naslovom Sveženj ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, ki se običajno imenujeme Minsk II. Med dogovorjenimi ukrepi so bili brezpogojna prekinitev ognja od 15. februarja 2015, umik težkega orožja s frontne črte, izpustitev vojnih ujetnikov in ustavna reforma v Ukrajini.
Besedilo sporazuma Celo besedilo sporazuma se glasi:
Takojšnja in popolna prekinitev ognja v določenih okrožjih Donecke in Luganske oblasti v Ukrajini in njeno dosledno izpolnjevanje od polnoči (00:00) po vzhodnoevropskem času 15. februarja 2015. Umik vsega težkega orožja z obeh strani na enako razdaljo s ciljem ustvarjanja varnostnega območja najmanj 50 kilometrov narazen za topništvo kalibra 100 mm ali več, varnostno območje 70 kilometrov za večcevne raketomete (MRLS) in 140 kilometrov za taktične raketne sisteme MLRS Tornado-S, Uragan, Smerč in Točka U (OTR 21): za ukrajinsko vojsko od aktualne frontne črte; za oborožene formacije določenih okrožij Donecke in Luganske oblasti Ukrajine od kontaktne črte v skladu z Memorandumom iz Minska z 19. septembra 2014; umik omenjenega težkega orožja se mora začeti najpozneje drugi dan po začetku prekinitve ognja in končati v 14 dneh; pri tem procesu bo pomagala OVSE ob podpori tristranske kontaktne skupine. Učinkovito spremljanje in preverjanje režima premirja in umika težkega orožja s strani OVSE bo zagotovljeno od prvega dne umika z uporabo vseh potrebnih tehničnih sredstev, kot so sateliti, brezpilotna letala, radiolokacijski sistemi itd.