Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (, ) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji. Gokturki pod vodstvom Bumin kagana (u. 552) in njegovih sinov so nasledili Ruranski kaganat, glavno silo v regiji, in ustanovili Prvi turški kaganat, eno od več nomadskih držav, v kateri so se oblikovali kultura in dominantna verovanja turških ljudstev.
Etimologija thumb|Dolgolasi Turki iz kazaške stepe
Izvor Strogo gledano je ime "Göktürk" nastalo zaradi napačnega branja besede "Kök", ki pomeni Ašina, vladajoči klan zgodovinske etnične skupine, ki je bil izpričan kot , Kultegin's Memorial Complex, Türik Bitig Orkhon inscriptions , , ali , .Tonyukuk's Memorial Complex, Türik Bitig Bain Tsokto inscriptions Splošno sprejeto je, da ime Türk v končni fazi izhaja iz staroturškega izrazaBŭlgarska akademii︠a︡ na naukite. Otdelenie za ezikoznanie/ izkustvoznanie/ literatura, Linguistique balkanique, Vol. 27–28, 1984, str. 17 , , kar pomeni 'ustvarjen, rojen'.Faruk Sümer, Oghuzes (Turkmens): History, Tribal organization, Sagas, Turkish World Research Foundation, 1992, str. 16)
V srednjekitajskih zgodovinskih virih so bili znani kot Tūjué (, rekonstruirano v srednji kitajščini kot > tɦut-kyat).
Etonim je bil zabeležen tudi v drugih srednjeazijskih jezikih, v sogdijskem kot *Türkit ~ Türküt, tr'wkt, trwkt, turkt > trwkc, trukč; hotanskem kot Saka Ttūrka/Ttrūka, Ruanruan to̤ro̤x/türǖg in starotibetanskem kot Drugu.
Zgodovina thumb|Lovski prizor iz gokturškega obdobja; Čaganka, Altaj, 5.-6. stoletje n. št. thumb|right|Kip Niri kagana, Šindžjang, Kitajska.
Gokturški vladarji so izvirali iz klana Ašina in bili prvič potrjeni leta 439. Knjiga Sujev poroča, da je 18. oktobra tistega leta vladar Tuoba, cesar Taivuja iz severnega Veja, strmoglavil Juku Mudžijana iz severnega Lianga v vzhodnem Gansuju,Wei Shou, Book of Wei, Vol. 4-I. Sima Guang, Zizhi Tongjian, Vol. 123. 永和七年 (太延五年) 九月丙戌 Academia Sinica od koder je 500 družin iz klana Ašina zbežalo na severozahod v Rouranski kaganat v bližini Gaočanga.Wei Zheng in drugi. Book of Sui, Vol. 84. (kitajsko)
Po Knjigi Žujev in zgodovini severnih dinastij je bil klan Ašina eden od klanov plemenske zveze Šjongnu,Linghu Defen in drugi. Book of Zhou, Vol. 50. (kitajsko) Li Yanshou (). History of the Northern Dynasties, Vol. 99. (kitajsko) ki so se naselili vzdolž severne meje Kitajske. Mnenje je sporno, ker bi Gokturki lahko izvirali tudi iz nejasne države Suo (索國, MC *sâk) severno od Šjongnuja, ki so jo ustanovili Saki.
Širitev
thumb|300px|Azija okoli leta 565: Prvi turški kaganat in sosednje države
Gokturki so dosegli svoj vrh v poznem 6. stoletju in začeli napadati kitajsko dinastijo Sui. Vojna se je končala zaradi razdora v gokturškem plemstvu in državljanske vojne za kaganski prestol. V vojni je s podporo cesarja Vena iz Suija zmagal Jami kagan, kaganat pa se je kljub temu razdelil na vzhodno in zahodno cesarstvo. Oslabljen zaradi državljanske vojne je Jami kagan razglasil zvestobo dinastiji Sui. Ko je dinastija Sui začela propadati, je Šibi kagan začel napadati njeno ozemlje in celo s 100.000 konjeniki oblegal cesarja Janga v Janmenu leta 615. Po propadu dinastije Sui so se Gokturki vmešali v kitajske državljanske vojne, ki so sledile, ter nudili podporo severovzhodnemu uporniku Liu Heitaju proti vzpenjajočemu se Tangu leta 622 in 623. Liu je dolgo nizal uspehe, vendar ga je general Li Šimin porazil in usmrtil. Na Kitajskem je bila ustanovljena dinastija Tang.
Podreditev dinastiji Tang Četudi je Gokturški kaganat v zgodnjem obdobju državljanske vojne med propadom dinastije Sui podpiral dinastijo Tang, so po združitvi Kitajske izbruhnili konflikti. Gokturki so začeli napadati severno mejo cesarstva Tang in se nekoč s 100.000 vojaki odpravili v Čangan, glavno mesto Tanga. Drzni cesar Taizong jih je kljub omejenim sredstvom uspel odbiti. Kasneje je sam poslal vojsko v Mongolijo in leta 630 v bitki pri Jinšanu premagal glavnino gokturške vojske in ujel Ilig kagana. S podreditvijo turških plemen je Tang osvojil Mongolsko planoto in vzhodne Turke podredil Kitajski.
Po burni dvorni razpravi se je cesar Taizong odločil oprostiti gokturškim plemičem in jim ponudil položaj branilcev cesarstva. Njegov predlog se je končal z načrtom za atentat na cesarja. 19. maja 639貞觀十三年 四月戊寅 Academia Sinica so Ašina Džješešuaj in pripadniki njegovega plemena napadli cesarja Taizonga, vendar jim atentat ni uspel in so pobegnili. Zasledovalci so jih ujeli in pobili. Ašina Heksjangu je bil izgnan v Lingbiao.Sima Guang, Zizhi Tongjian, Vol. 195. Po neuspelem napadu je cesar Taizong 13. avgusta 639貞觀十三年 七月庚戌 Academia Sinica za poglavarja Gokturkov imenoval Čelebi kagana in ukazal Gokturkom, da se na čelu z njim preselijo na ozemlje severno od Rumene reke med Velikim kitajskim zidom in puščavo Gobi.Ouyang Xiu et al., New Book of Tang, Vol. 215-I. Številni gokturški generali so ostali zvesti cesarju in ostali v službi cesarstva Tang.
thumb|Glava Kul Tigina, najdena v dolini reke Orhon; Narodni muzej Mongolije
Oživitev
Leta 679 sta Ašide Venfu in Ašide Fengži, turška guvernerja protektorata Čanju (), razglasila Ašina Nišufuja za kagana in se uprla dinastiji Tang.Sima Guang, Zizhi Tongjian, Vol. 202 Leta 680 je Pei Šingjian premagal Ašina Nišufuja in njegovo vojsko. Nišufuja so ubili njegovi možje.
Ašide Venfu je za novega kagana postavil Ašina Funjana in se znova uprl dinastiji Tang. Oba sta se kasneje predala Peiju Šingjianu. 5. decembra 681開耀元年 十月乙酉 Academia Sinica je bilo 54 Gokturkov, vključno z obema voditeljema, javno usmrčenih na vzhodnem trgu Čangana.
Leta 682 sta se uprla Ilteriš kagan in Tonjukuk in z ostanki Ašine Funjanove vojske zasedla grad Heiša v Notranji Mongoliji.Sima Guang, Zizhi Tongjian, Vol. 203 Obnovljeni Gokturški kaganat je posegel v vojno med plemeni Tang in Kitan, po smrti Bilge kagana Gokturki niso več imeli dovolj moči, da bi podjarmili druga stepska turška plemena. Leta 744 je Ujgurski kaganat v zavezništvu z dinastijo Tang porazil Drugi gokturški kaganat in sam prevzel oblast na Mongolski planoti.
Vladarji
Verovanja
Gokturki so verovali v več bogov. Veliki bog je bilo nebo. Tengri je delil življenjsko pot (qut) in srečo (ulug) ter bdel nad kozmičnim ter političnim in družbenim redom. Ljudje so k njemu molili in mu darovali, najraje belega konja. Iz njega je izhajal vladar in iz njega črpal svojo oblast. Tengri je izdajal odloke, pritiskal na ljudi in izvajal smrtne kazni, pogosto tako, da je storilca udaril s strelo. Z njim so bile povezane druge moči, včasih imenovane božanstva, včasih duhovi, ter zemlja, gore, vode, izviri in reke. Tengri je bil gospodar vseh stvari, zlasti zemlje in voda, dreves, kozmične osi in virov življenja, ognja kot simbola družine, drugi ego šamana, Plejad in Venere, katerih podoba se skozi čas spreminja.
Umaj, boginja mati, je bila posteljica, hišni prag in podboj, poosebljenje časa, poti, želja in drugega. Junaki in predniki so bili utelešeni v praporu in tablicah z napisi. Duhovi so tavali ali bili stalno prisotni v vseh vrstah svetih predmetov. Te in druge moči so se še okrepile, če so se predmeti združili, na primer drevesa v gozd, kamni v grob, puščice v tulu in kapljice vode v jezeru.Yves Bonnefoy. Asian Mythologies. str. 315.
Galerija
Sklici
Viri
Great Soviet Encyclopaedia, 3rd ed. Article "Turkic Khaganate" (online ). René Grousset. The Empire of the Steppes. Rutgers University Press, 1970. . Gumilev, Lev (2007) The Göktürks (Древние тюрки ;Drevnie ti︠u︡rki). Moscow: AST, 2007. .
Yu. Zuev (I︠U︡. A. Zuev) (2002) , "Early Türks: Essays on history and ideology" (Rannie ti︠u︡rki: ocherki istorii i ideologii), Almaty, Daik-Press, p. 233.
Wink, André. Al-Hind: The Making of the Indo-Islamic World. Brill Academic Publishers, 2002. . Zhu, Xueyuan (朱学渊) (2004) The Origins of the Ethnic Groups of Northern China (中国北方诸族的源流). Beijing: Zhonghua Shuju (中华书局) Xue, Zongzheng (薛宗正) (1992) A History of the Turks (突厥史). Beijing: Chinese Social Sciences Press (中国社会科学出版社)
Kategorija:Turki Kategorija:Nomadi