Rouranščina (kitajsko 柔然) ali ruanruanščina (kitajsko 蠕蠕) je neklasificiran izumrl jezik Mongolije in severne Kitajske, ki se je od 4. do 6. stoletja sovoril v Rouranskem kaganatu. Zdi se, da je bil zgodnji predhodnik mongolščine.
Rusko-ameriški jezikoslovec in sinolog Peter A. Boodberg je leta 1935 z analizo kitajskih transkripcij rouranskih imen trdil, da je rouranski jezik mongolski, sicer pa so mnenja o njegovi pripadnosti zelo različna. Vodilni jezikoslovci ga obravnavajo kot možni izolat.
Glasoslovje Med značilnosti rouranščine spadajo: nima srednjih samoglasnikov, prisotnost začetnega l-, ima končni soglasniški sklop –nd, nenavaden za vse altajske jezike.
Morfologija V ženskem spolu je imela pripono -tu-.
Besednjak V besednjaku je nekaj znanih rouranskih besed: küskü – podgana ud – vol luu – zmaj< srednje kitajsko luŋ – zmaj yund – konj laγzïn – prašič qaγan – cesar qan – kan qaγatun – cesarica qatun – kanova žena aq – gnoj and – prisega beg – starešina bitig – napis bod – ljudje drö – zakon küǰü – moč, oblast ordu – tabor tal- – ropati törö – biti rojen türǖg – Turek
Sklici
Kategorija:Izumrli jeziki Kategorija:Zgodovina Mongolije