Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov. Pleme je postalo pomembno sredi 6. stoletja, ko se je njegov poglavar Bumin kagan uprl Rouranskemu kaganatu. Buminova družina se je po njegovi smrti razdelila na dve veji. V prvi veji so bili njegovi potomci, v drugi pa potomci njegovega brata Istemija. Veji sta vladali sočasno v vzhodnih oziroma zahodnih delih gokturške konfederacije.
Izvor Primarni kitajski viri pripisujejo plemenu Ašina drugačen izvor. Pleme je prvič omenjeno leta 439 v Knjigi Suija:
18. dan 10. meseca je vladar Tuobov, cesar Tajvu iz severnega Veja, strmoglavil Juku Mujiana iz severnega Lianga v vzhodnem GansujuWei Zheng in drugi. Book of Sui, Vol. 84. Wei Shou. Book of Wei, Vol. 4-I. Sima Guang. Zizhi Tongjian, Vol. 123. 永和七年 (太延五年) 九月丙戌 Academia Sinica in 500 družin plemena Ašina je pobegnilo na severozahod v Rouranski kaganat v bližino Gaočanga.
Po Knjigi Džouja, Zgodovini severnih dinastij in Novi knjigi Tanga je bil klan Ašina sestavni del konfederacije Šjongnu.Linghu Defen in drugi. Book of Zhou, Vol. 50. New Book of Tang, vol. 215 upper. "突厥阿史那氏, 蓋古匈奴北部也."Xu Elina-Qian. Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan, University of Helsinki, 2005 Trditev je sporna. Za Gokturke se je domnevalo tudi, da izvirajo iz obskurne države Suo (索國) severno od Šiongnuja.Li Yanshou (李延寿), History of the Northern Dynasties, Vol. 99. Po Knjigi Suja in Tongdianu so bili »mešani barbari« iz Pinglianga.杜佑, 《通典》, 北京: 中華書局出版, (Du You, Tongdian, Vol.197), 辺防13 北狄4 突厥上, 1988, , str. 5401.
Po trditvah nekaterih raziskovalcev (Duan, Šue, Tang in Lung) je pleme Ašina izviralo iz konfederacije Tiele,Duan: Dingling, Gaoju and Tiele. 1988, str. 39–41.Xue, Zongzheng History of Turks (1992). str. 39–85.Rachel Lung, Interpreters in Early Imperial China, John Benjamins Publishing Company, 2011, str. 48 "Türk, or Türküt, refers to a state of Ašina clan (of Tiele [鐵勒] tribe by ancestral lineage)"Duan: Dingling, Gaoju and Tiele. 1988, str. 39–41 prav tako povezane s Šjongnuji.Old Book of Tang, Vol. 199 lower "鐵勒，本匈奴別種" tr. "Tiele, originally a splinter race from Xiongnu"Book of Sui, Vol. 84 "鐵勒之先，匈奴之苗裔也" tr. "Tiele's predecessors are Xiongnu's descendants." Tako kot Gokturki so bili tudi Tieleji verjetno eno od mnogih nomadskih stepskih turških ljudstev.Suribadalaha, "New Studies of the Origins of the Mongols", str. 46–47.Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification Between Tiele and the Oghuric Tribes". Lee on Kuang (2017) v nasprotju s tem trdita, da kitajska zgodovina Gokturkov pod vodstvom klana Ašina ne opisuje kot potomcev Dinglingov ali pripadnikov konfederacije Tiele.
Legende Kitajski kronisti so zabeležili štiri izvirne pripovedi, povezane s Turki, ki jih je Golden poimenoval Pravljica o volkulji I, Pravljica o volkulji II, Pravljica o Šemu (Žama) in jelenu in Zgodovinska zgodba.Golden, Peter B. (avgust 2018). "The Ethnogonic Tales of the Türks". The Medieval History Journal, 21 (2): 292.
Pravljica o volkulji I: Ašina je bil eden od desetih sinov sive volkulje, rojen v severnem Gaočangu.Zhoushu, vol. 50 Pravljica o volkulji II: prednik plemena Ašina je bil mož iz ljudstva Suo (severno od Šjongnuja), čigar mati je bila boginja volkulja. Pravljica o Šemu in jelenu: Ašine so bili potomci izkušenega lokostrelca z omenom Šemo, ki se je zaljubil v boginjo morja zahodno od podzemne jame Ašide.Youyang Zazu, vol. 4 Youyang Zazu, "vol. 4". Siku Quanshu version, pp. 119, 120, 121 od 161. Zgodovinska zgodba: Ašine so bili mešanega porekla iz poveljstva Pinglianga v vzhodnem Gansuju.Suishu, vol. 84
Zgodbe so se včasih združile v kronološko skladno pripoved o zgodnji zgodovini Ašinov, kar je seveda sporno. Knjiga Džuja, napisana v prvi polovici 7. stoletja, opisuje rabo zlata med Turki v 5. stoletju:
"(Turki) so dali zlat kip volčje glave na svoj tug (prapor); njihovi vojaki so se imenovali Fuli, kar v kitajščini pomeni volkovi. To je zato, ker so potomci volka, in se tako imenujejo zato, da ne bi pozabili svojih prednikov."Book of Zhou, vol. 50. quote: "旗纛之上，施金狼頭。侍衞之士，謂之附離，夏言亦狼也。蓋本狼生，志不忘舊。"
Mita Ašinov imata nekaj podobnosti z mitom Usunov. Slednji se od ašinskega razlikuje po tem, da je volk rešil prednika plemena.
Pogrebni obred Kronika severnega Džuja opisuje pogrebni obred plemena Ašina. Pokojnika so položili k počitku v šotor, okoli šotora pa so žrtvovali živali. Svojci pokojnika so okoli šotora jezdili na konjih in se obredno rezali po obrazu v znak žalovanja (krvave solze). Pokojnega in njegove stvari so nato sežgali.
D.G. Savinov trdi, da niti v južni Sibiriji niti v Srednji Aziji niso odkrili nobenega pokopa, ki bi se popolnoma skladal z opisanim pokopom.
Zdi se, da je kremiranje kot način pokopa prakticirala samo vladajoča elita, kar morda kaže, da je bila vladarska družina tujega porekla.Савинов Д.Г. Народы Южной Сибири в древнетюркскую эпоху Глава II. Раннетюркское время 1. Древнетюркские генеалогические предания и археологические памятники раннетюркского времени (str. 31–40)
Videz Po zapisih v Knjigi Džuja in Zgodovini severnih dinastij je bil klan Ašina v sorodu z Jenisejskimi Kirgizi.Zhoushu, "vol. 50 - section Tujue"Beishi, "vol. 99 - section Tujue" Slednji so prebivali v bližini Pamirja in bili v Novi knjigi Tanga opisani kot rdečelasi in modrooki ljudje. Enako so bili pred njimi opisani tudi Usuni. Gogturki so se od Kirgizov zagotovo razlikovali po fiziognomiji.
Mukan kagan, tretji kagan Prvega turškega kaganata, je imel po zapisih v kitajskih virih nenavaden videz. Imel je oči kot "barvna glazura" (modre),History of the Northern Dynasties vol. 99 "狀貌奇異，面廣尺餘，其色赤甚，眼若琉璃" rdečo polt in širok obraz.Book of Zhou, vol. 50 ""狀貌多奇異，面廣尺餘，其色甚赤，眼若瑠璃。"
Po mnenju kitajskega zgodovinarja Xue Zongzhenga so imeli prvotni člani plemena Ašina fizične značilnosti, ki so se precej razlikovale od značilnosti ljudi iz vzhodne Azije. Pripadniki plemena so se sčasoma poročali s kitajskim plemstvom, kar je njihov fizični videz spremenilo v bolj vzhodnoazijskega. Preobrazba fizičnega videza plemena Ašina je bila do sredine 7. stoletja skoraj popolna.
Podobno je turški zgodovinar Emel Esin opazil, da so zgodnji člani plemena Ašina, podobno kot Jenisejski Kirgizi, imeli bolj evropske značilnosti, vendar so sčasoma zaradi vzajemnih zakonskih zvez postali bolj vzhodnoazijski. Zapisal je tudi, da so se člani plemena Ašina želeli poročati s kitajskim plemstvom, "morda v upanju, da bi ob primerni priložnosti lahko sami prevzeli oblast na Kitajskem". Esin ugotavlja, da ima Kul Tigin na doprsnem kipu vzhodnoazijski videz.
Zapuščina Člani dinastije Ašina so vladali tudi BasmilomZizhi Tongjian, Vol. 212, cited in Zuev Yu.A., Horse Tamgas from Vassal Princedoms (translation of 8-10th century Chinese Tanghuyao), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, 1960, str. 104, 132.Klyashtorny, S.G. "The Polovcian Problems (II)" v Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae, Vol. 58, No. 3, Proceedings of the First International Conference on the Mediaeval History of the Eurasian Steppe: Szeged, Hungary May 11—16, 2004: Part III (2005). str. 245Golden, Peter B. An Introduction to the History of Turkic Peoples, str. 142-143. državi Karluk jabguja in morda HazaromPritsak, Omeljan (september 1978). "The Khazar Kingdom's Conversion to Judaism" (PDF). Harvard Ukrainian Studies. II (3): 261–281.Golden, Peter Benjamin (2007a). "Khazar Studies: Achievements and Perspectives". V Golden, Peter B.; Ben-Shammai, Haggai; Róna-Tas, András (eds.). The World of the Khazars: New Perspectives. Handbook of Oriental Studies. Vol. 17. BRILL. str. 7–57. ISBN 978-90-04-16042-2. in Karakanidom, če je prvi karakanidski vladar Bilge Kul Kadir kan res izviral iz Karluk jabguja."Karluk Yabghu State (756-940)" Qazaqstan Tarihy. quote: Po mnenju nekaterih raziskovalcev bi lahko Asenova dinastija iz Drugega bolgarskega cesarstva izvirala iz plemena Ašina.Sychev N.V., (2008), Книга династий, str. 161-162
Galerija
Sklici
Viri
Findley, Carter Vaughin. The Turks in World History. Oxford University Press, 2005. . Golden, Peter. An introduction to the history of the Turkic peoples: Ethnogenesis and state-formation in medieval and early modern Eurasia and the Middle East, Harrassowitz, 1992.
The Great Soviet Encyclopedia 2nd ed. Soviet Encyclopedia, 1950–1958.
András Róna-Tas. Hungarians and Europe in the Early Middle Ages. Central European University Press, 1999. . Page 280.
Zhu, Xueyuan. The Origins of Northern China's Ethnicities. Beijing: Zhonghua Shuju, 2004. . Xue, Zongzheng. A History of Turks. Beijing: Chinese Social Sciences Press, 1992. . Duan: Dingling, Gaoju and Tiele. 1988, pp. 39–41 Suribadalaha, "New Studies of the Origins of the Mongols", p. 46–47. Cheng, Fangyi. "The Research on the Identification Between Tiele and the Oghuric Tribes".
Kategorija:Turki Kategorija:Vladarske rodbine