Abu al-Hasan Ali ibn Mohamed ibn Mohamed aš-Šajbani, bolj znan kot Ali Iz ad-Din ibn Mohamed aš-Šajbani (arabsko علي عز الدین بن الاثیر الجزري) je bil slaven izvedenec za Hadis, zgodovinar in biograf, ki je pisal v arabščini, * 12. maj 1160, Džazirat Ibn Umar, Seldžuško cesarstvo, † 1233, Mosul, Ajubidski kalifat.
Pri enaindvajsetih letih se je skupaj z očetom preselil v Mosul, da bi nadaljeval svoj študij zgodovine in islamskega izročila.
Biografija Ibn al-Asir je pripadal Šajbanovi vejiKamaruzaman, A.F., Jamaludin, N., Fadzil, A.F.M., 2015. [Ibn Al-Athir’s Philosophy of History in Al-Kamil Fi Al-Tarikh https://www.researchgate.net/publication/281910057_Ibn_Al-Athir's_Philosophy_of_History_in_Al-Kamil_Fi_Al-Tarikh]. Asian Social Science 11(23). velikega in vplivnega arabskega plemena Banu BakrKazhdan, Alexander P. 1991. The Oxford Dictionary of Byzantium. Ibn al-athir.Donner, Fred McGraw. “The Bakr B. Wā'il Tribes and Politics in Northeastern Arabia on the Eve of Islam.” Studia Islamica, no. 51, 1980, str. 5–38. JSTOR, www.jstor.org/stable/1595370. iz Zgornje Mezopotamije. Pleme je dalo svoje ime mestu Diyarbakır.Trudy Ring, Noelle Watson, Paul Schellinger. 1995. International Dictionary of Historic Places. Vol. 3 Southern Europe. Routledge. str. 190.Canard, M., Cahen, Cl., Yinanç, Mükrimin H., and Sourdel-Thomine, J. ‘Diyār Bakr’. Encyclopaedia of Islam, Second Edition. Ed. P. Bearman et al. Brill Reference Online. Web. 16. november 2019. Pridobljeno 16. novembra 2019.a. Historiography of the Ayyubid and Mamluk epochs, Donald P. Little, The Cambridge History of Egypt, Vol.1, ur. M. W. Daly, Carl F. Petry. Cambridge University Press, 1998. str. 415.b. Ibn al-Athir, The A to Z of Islam, ur. Ludwig W. Adamec. Scarecrow Press, 2009. str. 135.c. Peter Partner, God of Battles: Holy wars of Christianity and Islam. Princeton University Press, 1997. str. 96.d. Venice and the Turks, Jean-Claude Hocquet, Venice and the Islamic world: 828–1797. ur. Stefano Carboni. Editions Gallimard, 2006. str. 35. op. 17.e. Marc Ferro, Colonization: A Global History. Routledge, 1997. str. 6.f. Martin Sicker, The Islamic World in Ascendancy: From the Arab Conquests to the Siege of Vienna. Praeger Publishers, 2000. str. 69. Nekateri viri ga opisujejo kot Kurda.1. Philip G. Kreyenbroek , Oral Literature of Iranian Languages 2. Yasir Suleiman, "Language and identity in the Middle East and North Africa", Curzon Press, 1996, , str. 154.
Imel je brata Majd ad-Dina in Dija ad-Dina Ibn Asirja. Al-Asir je živel znanstveno življenje v Mosulu, pogosto obiskoval Bagdad in nekaj časa potoval s Saladinovo vojsko po Siriji. Kasneje je živel v Alepu in Damasku. Njegovo glavno delo je bila svetovna zgodovina z naslovom al-Kamil fi at-Tarikh (Popolna zgodovina). Umrl je v Mosulu.
Sodobna zgodovina Po poročanju agencije Reuters so njegovo grobnico v Mosulu junija 2014 oskrunili člani veje Al Kaide Islamska država Iraka in Levanta (ISIL).Isra' al-Rubei'i. "Iraqi forces ready push after Obama offers advisers." Reuters, 20. junij 2014.
Dela Al-Kāmil fī al-tārīkh (الكامل في التاريخ), Popolna zgodovina v 11 delihAl-Kāmil fī al-Tārīkh (v arabščini) Usd al-ghabah fi marifat al-Saḥabah, Gozdni levi in znanje o spremljevalcih Jami' al-Usul fi Ahadeth ar-Rasul, obsežna zbirka Hadisa v 14 delih n-Nihayatu fi Gharib al-Hadith wa al-Athar, klasično delo o terminologiji Hadisa Al-Qawl al-Jamil fi 'Ilm al-Jarh wa at-Ta'dil Al-Tārīkh al-bāhir fī al-Dawlah al-Atābakīyah bi-al-Mawṣil Al-Lubāb fī tahdhīb al-ansāb
Sklici
Viri
Kategorija:Rojeni leta 1160 Kategorija:Umrli leta 1233 Kategorija:Arabski zgodovinarji