thumb|250px|right|Politična situacija v Evropi med hladno vojno po letu 1948.
Vzhodni blok, znan tudi kot komunistični blok, socialistični blok in sovjetski blok predstavlja skupino komunističnih držav Srednje in Vzhodne Evrope, Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki so hladno vojno (1947–1991) tesno sodelovale s Sovjetsko zvezo v času. Te države so sledile marksistično-leninistični ideologiji kot nasprotje kapitalističnemu Zahodnemu bloku. Med hladno vojno je bilo svetovno prebivalstvo pogosto razdeljeno na tri »svetove«. »Prvi svet« je predstavljal kapitalistične države Zahodnega bloka, »drugi svet« države Vzhodnega bloka pod vplivom Sovjetske zveze, »tretji svet« pa na neuvrščene države, ki niso bile neposredno vključene v hladno vojno. Vključeval je tudi države v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Tudi nekdanja sovjetska zaveznica Jugoslavija, čeprav je bila del Evrope in sprva zaveznik Sovjetske zveze, je kasneje sledila neuvrščeni politiki in ni bila šteta kot del Vzhodnega ali Zahodnega bloka.
V Zahodni Evropi je izraz Vzhodni blok običajno označeval ZSSR ter države Srednje in Vzhodne Evrope v SEV-u (Vzhodna Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Albanija). V Aziji je Vzhodni blok zajemal Mongolijo, Vietnam, Laos, Kampučijo, Severno Korejo, Južni Jemen in Kitajsko. V Amerikah so države, ki so se pridružile Sovjetski zvezi, vključevale Kubo od leta 1961 in za omejena obdobja Grenado.Piero Gleijeses, Conflicting Missions: Havana, Washington and Africa, 1959–1976, .
Terminologija Izraz Vzhodni blok se je pogosto uporabljal kot sopomenka za drugi svet, kar je vključevalo širok spekter držav pod vplivom ali podporo Sovjetske zveze ali drugih marksistično-leninističnih režimov. TTa najširša definicija vključuje ne le maoistično Kitajsko in Kambodžo, temveč tudi kratkotrajne sovjetske satelite, kot so Druga vzhodnoturkestanska republika (1944–1949), Ljudska republika Azerbajdžan (1945–1946) in Republika Mahabad (1946), kot tudi marksistično-leninistične države na meji med drugim in tretjim svetom: Ljudska demokratična republika Jemen (od 1967), Ljudska republika Kongo (od 1969), Ljudska republika Benin, Ljudska republika Angola in Ljudska republika Mozambik od leta 1975, Ljudska revolucionarna vlada Grenade od 1979 do 1983, Derg/Ljudska demokratična republika Etiopija od 1974 in Somalska demokratična republika od 1969 do Ogadenske vojne leta 1977.Ludlow, N. Piers, European integration and the Cold War: Ostpolitik-Westpolitik, 1965–1973, Routledge, 2007, , page 37, 39Ahonen, Pertti, After the expulsion: West Germany and Eastern Europe, 1945–1990, Oxford University Press, 2003, , page 125-126 & 183Zwass, Adam, Globalization of Unequal National Economies: Players and Controversies, M.E. Sharpe, 2002, , page 214Skinner, Kiron F., The strategy of campaigning: lessons from Ronald Reagan & Boris Yeltsin, University of Michigan Press, 2007, , page 137-8 Čeprav vodstvo Baasistične Sirije ni bilo marksistično-leninistično, se je državo uradno štelo za del Socialističnega bloka in je vzpostavilo tesno gospodarsko in vojaško zavezništvo s Sovjetsko zvezo.
Med hladno vojno so predstavniki Zahodnega bloka včasih obtoževali države, ki so bile del Gibanja neuvrščenih, da sodelujejo z Vzhodnim blokom. Najožja definicija Vzhodnega bloka bi obsegala le države Varšavskega pakta in Ljudsko republiko Mongolijo, ki so bile najbolj pod vplivom Sovjetske zveze. Kuba, kljub temu da je bila pod vplivom Sovjetske zveze, je včasih izvajala samostojno zunanjo politiko, vključno s posredovanjem v drugih državah Tretjega sveta tudi v primerih, ko je Sovjetska zveza temu nasprotovala.Piero Gleijeses, Conflicting Missions: Havana, Washington and Africa, 1959–1976, .
Po letu 1991 je uporaba izraza Vzhodni blok postala bolj omejena, običajno se nanaša na države, ki so bile del Varšavskega pakta (1955–1991) in Mongolijo (1924–1991). V širšem smislu se ta izraz včasih uporablja za opisovanje »držav Vzhodne Evrope pod komunizmom«,Satyendra, Kush, Encyclopaedic dictionary of political science, Sarup & Sons, 2003, , page 65 pri čemer se izključi Mongolija, vendar se vključita Jugoslavija in Albanija. Obe državi se razšli s Sovjetsko zvezo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Po letu 1948 Jugoslavija ni bila več članica SEV-a ali Varšavskega pakta. Po odcepitvi od Sovjetske zveze leta 1948 je Jugoslavija zavzela unikaten položaj, saj so jo z njo povezovale globoke ideološke vezi in podoben politično-gospodarski sistem, zato se je specifično odzivala na politične pretrese in poskuse reform v vzhodnoevropskih državah. Kot ustanovna članica Gibanja neuvrščenih je Jugoslavija igrala ključno vlogo v politiki medblokovske nepristranskosti. Medtem ko nekateri viri še vedno štejejo Jugoslavijo za del Vzhodnega bloka, drugi menijo, da razhod s Sovjetsko politiko v med Titom in Stalinom leta 1948 dokončno izključuje Jugoslavijo iz članstva v Vzhodnem bloku.
Seznam držav sličica|Sovjetska znamka iz leta 1950, ki prikazuje zastave in narode takratnih komunističnih držav, vključno z državami Vzhodne Evrope
Svet za vzajemno gospodarsko pomoč (1949–1991) in Varšavski pakt (1955–1991)
(1946–1991, prenehala sodelovati v SEV-u in v Varšavskem paktu leta 1961, nato uradno izstopila leta 1968 iz VP in leta 1987 iz SEV-a) (1946–1990) (od 1959) (1948–1989) (1949–1989; prej kot Sovjetska okupacijska cona Nemčije, 1945–1949) (1949–1989) (1924–1990) (1947–1989) (1947–1989, omejeno sodelovanje v aktivnostih Varšavskega pakta po letu 1964) (1922–1991; prej kot Ruska SFSR, 1917–1922) (1919–1991, članica OZN od 1945) (1919–1991, članica OZN od 1945) (1976–1989, prej kot Severni Vietnam 1945–1976 in Južni Vietnam 1975–1976)
Druge pridružene države (1978–1991) (1975–1991) (1975–1990) (1949–1961) (1969–1991) (1987–1991, prej kot Začasna vojaška vlada socialistične Etiopije, 1974–1987) Grenada (1979–1983) (1979–1989) (1948–1990, prej kot Sovjetska civilna uprava v Koreji, 1945–1948) (1975–1989) (1975–1990) Somalija (1969–1991; prekinitev zavezništva 1978) (1967–1990) (1945–1948)
Zgodovina ustanovitve sličica|Spremembe meja območja vzhodnega bloka od 1938 do 1948
Leta 1922 so Ruska SFSR, Ukrajinska SSR, Beloruska SSR in Zakavkaška SFSR formalno potrdile Pogodbo o ustanovitvi ZSSR in Deklaracijo o ustanovitvi ZSSR, kar je označilo uradni začetek Sovjetske zveze.Julian Towster. Political Power in the U.S.S.R., 1917–1947: The Theory and Structure of Government in the Soviet State Oxford Univ. Press, 1948. p. 106 Sovjetski voditelj Josif Stalin je Sovjetsko zvezo označil kot »socialistični otok«. S tem je poudaril izolacijo in razliko v političnem in ekonomskem sistemu v primerjavi s kapitalističnim svetom, ki je prevladoval v večini drugih držav. Izrazil je prepričanje, da mora Sovjetska zveza stremeti k »nadomeščanju sedanjega kapitalističnega obkoljevanja s socialističnim obkoljevanjem«.
Širitev Sovjetske zveze od 1939 do 1940
Leta 1939 je ZSSR in nacistična Nemčija sklenila pakt Molotov-Ribbentrop.Encyclopædia Britannica, German-Soviet Nonaggression Pact, 2008, ki je vseboval tajni protokol. Ta protokol je določal delitev vplivnih sfer med obema državama na ozemlju Romunije, Poljske, Latvije, Litve, Estonije in Finske.Text of the Nazi-Soviet Non-Aggression Pact , executed 23 August 1939 Po tem sporazumu so bili vzhodna Poljska, Latvija, Estonija, Finska in Besarabija v severni Romuniji priznane kot deli sovjetskega vplivnega območja. Litva, ki sprva ni bila vključena, je bila dodana k sovjetskemu vplivnemu območju v drugem tajnem protokolu septembra 1939.Christie, Kenneth, Historical Injustice and Democratic Transition in Eastern Asia and Northern Europe: Ghosts at the Table of Democracy, RoutledgeCurzon, 2002,
Dva tedna po nemški invaziji na zahodno Poljsko leta 1939 je Sovjetska zveza napadla dele vzhodne Poljske, ki so ji bili dodeljeni po paktu Molotov-Ribbentrop. To dejanje je bilo usklajeno z nemškimi silami, ki so že bile prisotne na Poljskem. Med sovjetsko okupacijo vzhodne Poljske so sovjetske oblasti razpustile poljsko državo. Na nemško-sovjetskem srečanju so razpravljali o prihodnji strukturi »poljske regije«. Sovjetska administracija je takoj začela s kampanjo sovjetizacije novo priključenih območij.Sovjeti so organizirali prirejene volitve, Bartlomiej Kozlowski Wybory" do Zgromadzen Ludowych Zachodniej Ukrainy i Zachodniej Bialorusi , NASK, 2005, Polska.pl, the result of which was to become a legitimization of Soviet annexation of eastern Poland. Jan Tomasz Gross, Revolution from Abroad , Princeton University Press, 2003, page 396 Sovjetske oblasti so poskušale izbrisati poljsko zgodovino in kulturo, Trela-Mazur, Elzbieta, Sowietyzacja oswiaty w Malopolsce Wschodniej pod radziecka okupacja 1939–1941 (Sovietization of Education in Eastern Lesser Poland During the Soviet Occupation 1939–1941), ed. Wlodzimierz Bonusiak, et al. (eds.), Wyzsza Szkola Pedagogiczna im. Jana Kochanowskiego, 1997, Sovjetske oblasti so umaknile poljsko valuto brez zamenjave za rublje,, Karolina Lanckoronska Wspomnienia wojenne; 22 IX 1939 – 5 IV 1945, 2001, ed, page 364, Chapter I – Lwów , ZNAK, To je vključevalo kolektivizacijo kmetijstva in nacionalizacijo in prerazporedile zasebne in državne poljsko lastnine.Sovjetske oblasti so služenje predvojni poljski državi obravnavale kot "zločin proti revoluciji" Gustaw Herling-Grudziński, A World Apart: Imprisonment in a Soviet Labor Camp During World War II, 1996, page 284, Penguin Books, and "counter-revolutionary activity", Władysław Anders, Bez ostatniego rozdzialu, 1995, page 540, Test, and subsequently started arresting large numbers of Polish citizens.Med začetno sovjetsko invazijo na Poljsko je bilo zajetih med 230.000 do 450.000 Poljakov, nekateri med njimi so bili usmrčeni (glej tudi Katinski pokol).Sanford, Google Books, p. 20-24. ; Fischer, Benjamin B., "The Katyn Controversy: Stalin's Killing Field ", Studies in Intelligence, Winter 1999–2000; Stalin's Killing Field
Sredi junija 1940 so sovjetske enote NKVD vdrle na mejne postaje Litve, Estonije in Latvije, kar je bil začetek sovjetske zasedbe teh držav.Senn, Alfred Erich, Lithuania 1940 : revolution from above, Amsterdam, New York, Rodopi, 2007 Temu je sledila likvidacija nacionalnih državnih uprav in njihovo zamenjavo s sovjetskimi kadri.34,250 Latvians, 75,000 Lithuanians and almost 60,000 Estonians were deported or killed. Simon Sebag Montefiore, Stalin: The Court of the Red Tsar, page 334 Volitve v parlament in druge državne urade so potekale z enim samim prosovjetskim kandidatom, pri čemer so uradni volilni rezultati pokazali izjemno visoko podporo, in sicer 92,8 odstotka v Estoniji, 97,6 odstotka v Latviji in 99,2 odstotka v Litvi, kar kaže na prirejanje rezultatov.Poleg tega je znano, da so bili latvijski rezultati izmišljeni, saj so bili po nesreči posredovani tisku v Londonu in objavljeni dan pred načrtovanim. Visvaldis, Mangulis, Latvia in the Wars of the 20th century, 1983, Princeton Junction: Cognition Books, , Chapter=VIII. September 1939 to June 1941; Švābe, Arvīds. The Story of Latvia. Latvian National Foundation. Stockholm. 1949. Feldbrugge, Ferdinand et al., Encyclopedia of Soviet Law, 1985, Brill, , page 460 Ljudske skupščine so razglasile priključitev vsake od teh treh držav k Sovjetski zvezi kot »sovjetske socialistične republike« in zahtevale njihov sprejem v Sovjetsko zvezo. Ta priključitev je bila formalizirana avgusta 1940. Mednarodna skupnost je to dejanje obsodila in ga označila za nezakonito.