Srbski križ na rdečem ozadju|sličica|200px Srbski križ (), znan tudi kot ognjila (), je eden izmed narodnih simbolov Srbije, ki se med drugim pojavi na grbu in zastavi Srbije. Križ temelji na tetragramskem emblemu bizantinske cesarske rodbine Paleologos. Tetragram je navadno rumen na rdečem polju medtem ko je srbska različica večinoma bela.
Sestavlja ga Križ, ki je obdan s štirimi ognjiliI, v zgodnjih različicah štiri grške črke beta (Β). Srbska tradicija črke pripisuje srbskemu nadškofu svetemu Savi iz 13. stoletja, ognjila pa naj bi predstavljala štiri cirilične črke "S" (С), ki pomenijo slogan Samo sloga Srbina spasava (, dob. Samo sloga reši Srbe). Srbski križ se v heraldiki pogosto pojavi skupaj s srbskim orlom, glavnim heraldičnim simbolom srbske narodne identitete.Anarheologija Slika 5: Srpski štit, grb Despotovine od početka XV veka.
Zgodovina
Zgodnja uporaba Križi z ognjili so bili kot emblemi v uporabi že v rimskih časih. Nekateri zgodovinarji jih povezujejo z labarumom, praporom cesarja Konstantina Velikega. V 6. stoletju se križ s štirimi polji pojavi na bizantinskih kovancih. Simbol so prevzeli prvi križarji ob ljudski križarski vojni leta 1096.
Mihael VIII. Paleolog je simbol prevzel ob obnovitvi cesarstva. Križ je vseboval začetnice (štiri črke β) cesarskega slogana Paleologov, "Kralj kraljev, pomagaj kralju" (; ). Uporabljal se je na zastavah in kovancih. Pojavil se je tudi na divelionu (διβελλιον), glavnemu praporu, ki ga je Pseudo-Kodinos napačno opisal kot "križ z ognjili" (), in upodobil v delu Conosçimiento de todos los reynos ( 1350). Aleksander Solovjev je zapisal, da se črke v zahodni heraldiki ne uporabljalo.
Srbski križ
Najstarejši zgodovinski vir o srbski različici križa je dečanska oljna svetilka (Dečanski polijelej), ki je bila darilo kralju Stefanu Milutinu, ustanovitelju samostana Visoki Dečani. Svetilka se trenutno nahaja v samostanu Prohorja Pčinjskega. Stojan Novaković je trdil, da se je kot narodni simbol križ začel uporabljati leta 1397, med vladavino Stefana Lazarevića, medtem ko je srbski zgodovinar Stanoje Stanojević trdil, da se je uveljavil leta 1345, ko je Stefan Dušan postal cesar. V srednjem veku se je na srbskem ozemlju uporabljala tako grška (z zaprtimi ognjili, β–B) kot srbska (z odprtimi ognjili, C-S) različica tetragramskega križa.
Zemljevid Gabriela de Vallsece iz leta 1439 za oznako Srbije uporablja tako srbski križ kot orla.
Ilirski grbovniki V Ilirskih grbovnikih je srbski križ prisoten v Grbovniku Korenić-Neorić (1595), kjer je grb Srbije (Svrbiae) prikazana kot bel križ na rdečem polju s štirimi ognjili. Grb rodbine Mrnjavčević je v zasnovi enak vendar z obratnimi barvami in srbskim orlom v sredi križa. Po Mavru Orbiniju, naj bi ga uporabljala kralj Vukašin Mrnjavčević in knez Lazar Hrebeljanović. Zatem se križ pojavi še v drugem beograjskem grbovniku ( 1600–1620), Fojniškem grbovniku (med 1675 in 1688), Grbovniku Stanislava Rubčiča ( 1700), in grbovniku Stemmatographia (1741), poleg teh pa se je pojavil še v mnogih tujih grbovnikih.
17. stoletje do danes Leta 1691 ustanovljena Karlovaška metropolija je križ uporabljala na pečatu.
Po srbski revoluciji se je križ pojavljal na vseh uradnih grbih Srbije z izjemo grba iz leta 1947, ki je vseboval ognjila vendar brez križa. Jugoslovanska vlada je križ odstranila, da "socialno in politično omeji verske skupnosti in vero v splošnem". Miloš Obrenović je srbski križ uporabil na vojni zastavi ob oblikovanju prvih enot redne vojske leta 1825.
Galerija Zgodovinska uporaba Zastave
Grbi in pečati
Trenutna uporaba Državna uporaba
Regionalna uporaba
Krajevna uporaba
Druge uporabe Vojska
Paravojaške organizacije
Policija
Obveščevalne službe
Redi in odlikovanja
Znanost in umetnost
Vera
Šport
Razno
Glej tudi Državni simboli Srbije Srbski orel
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Križi Kategorija:Srbska kultura Kategorija:Državni simboli Srbije Kategorija:Zgodovina Srbije